Odlične ideje za jesenske družinske dogodivščine v naravi

Jesen je po brezskrbnem poletju za mnoge družine z malčki in šoloobveznimi otroki tudi stresno obdobje, polno novih obveznosti in izzivov. Vrtimo se okoli začetka šole, ponovnega obiskovanja vrtca, hitrih juter, službene naglice ter prvih prehladov in smrkavih noskov. Prav zato je še toliko pomembneje, da si vzamemo čas za skupne izlete v naravo in da izkoristimo čim več popoldanskih dni na svežem zraku, poziva vodja projektov na Inštitutu za gozdno pedagogiko in Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije, mag. Natalija Györek.

Jesenski dnevi imajo po njenih besedah svoj poseben čar: hladna in meglena jutra ter s soncem obsijani, še vedno topli popoldnevi vabijo v pisan gozd, kjer se upočasni ritem hitrega sveta. Jesenski gozd z raznoliko barvno paleto, bogastvom plodov in vonjem po listju otrokom in odraslim omogoča odmik od vsakdanje rutine ter prinaša mir, sprostitev in zdravje. "Narava deluje na nas zelo pomirjujoče. Tisto kar nam vsakodnevne dejavnosti vzamejo, nam bivanje v naravi vrne," je poudarila.

Gozd je prostor, ki spodbuja vse čute in omogoča telesni, učni in čustveni razvoj. Otroci spoznavajo razgiban teren, poln gibalnih in čutnih izzivov, prisluhnejo šelestenju drevesnih krošenj ter tipajo lubje, mah in mokre liste, opisuje mag. Natalija Györek. Nanizala je predloge odličnih dejavnosti, ko otroci hodijo po listju, ga brcajo visoko v zrak, skačejo v kupe listja ali jih nizajo na vejico, krepijo moč prstov, vadijo natančnost in koordinacijo.

S posnemanjem živali, ko skačejo kot veverica, se skrijejo kot jež, razširijo roke kot krošnja drevesa ali oponašajo petje ptic, otroci igrivo krepijo motorične sposobnosti, domišljijo, govor, posluh in ritem. Bogata izkušnja je tudi občudovanje lišajev in maha ter prepoznavanje in nabiranje jesenskih plodov. Malica v naravi ima boljši okus, še posebej, če jo obogatimo z užitnim jesenskim plodom ali zeliščem – tako otroci tudi spoznajo, da hrana ne pride le iz trgovine.

Da je narava najboljša učilnica, pritrjujejo tudi pri programu Ekošola. Zavedajo se, da se znanje v naravnem okolju spontano povezuje z izkušnjami, dejavnosti na prostem pa hkrati krepijo zdravje, radovednost in spoštovanje do okolja, rastlin in živali ter pripomorejo k boljšemu počutju. "Vsaka skupna jesenska dogodivščina v naravi je več kot le igra – je majhen korak k temu, da otroci postanejo odgovorni, radovedni in trajnostno naravnani odrasli," so dodali.

Jesenski dnevi kar kličejo po ustvarjanju v naravi. Iz storžev, vejic, kamnov in listja lahko nastanejo gradovi, mandale ali figure. Otroci se ob tem učijo dogovarjanja, skupnega načrtovanja in razvijajo domišljijo. Gozd je lahko tudi navdih za zgodbe in priložnost za lov na zaklad, ko na primer majhno lutko iz naravnega materiala, ki jo skrijemo in nato skupaj poiščemo. Ko jo najdemo, lahko oblikujemo zgodbo o njej.

Vejica lahko postane bobnarska palica, drevesni štor pa boben, celoten gozdni orkester dokončno sestavijo storži in kamenčki. Ali pa se v tišini uležemo na tla in poslušamo naravni ritem: petje ptic, zvoke žuželk in šumenje vetra v krošnjah. Otroci lahko zvoke posnemajo, narišejo ali zapojejo, s čimer urijo pozornost in ritmični čut. Preproste vaje, kot sta objem drevesa z zaprtimi očmi ali zaznavanje vonjav in tekstur, pa spodbujajo čuječnost in povezanost z okoljem.

Na domačem dvorišču ali travi lahko zraste labirint iz kamenčkov, storžev in vejic. Zabavno je metanje želodov, storžev in drugih plodov v tarčo, zadetku v polno lahko sledijo hecne naloge, da na primer skačemo kot žaba. V pop-up gozdni trgovinici je lahko storž sladoled, list pa denar, mini vrtiček v lončkih medtem otroke uči o potrpežljivosti, življenjskem ciklju rastlin in okolju ter pomenu nege, saj seme potrebuje vodo, skrb, svetlobo in čas. Med lovom na naravne zaklade, kot so na primer list v obliki srca, gladek kamen, storž ali nekaj rdečega, otroci razvijajo radovednost in pozornost do podrobnosti ter še bolje spoznavajo naravo.

Opazovanje mravljišča, polža ali metulja s povečevalno lupo omogoča spoštljivo opazovanje in učenje, da ima vsako bitje svojo vlogo v naravi. V deževnih dneh lahko opazujemo, kako voda pronica skozi zemljo, kako voda odnaša liste, kako nastane blato. Posebej zanimiva je opazovalno-raziskovalna dejavnost z deževniki in mravljami, ko najprej poiščemo živali in jih opazujemo, nato opišemo, kako se premikajo in kje živijo ter poskusimo nežno spremeniti okolje in zabeležimo odziv. Skupaj si postavljamo vprašanja, na primer zakaj deževnik živi v zemlji in kako mravlja najde hrano, in iščemo odgovore v knjigi ali med pogovorom. Če opazovanja trajajo nekaj dni ali tednov in če zraven vodimo opazovalni dnevnik, spodbujamo radovednost, ustvarjalnost in proaktivno učenje.

Otrokom lahko pripravimo tudi lov na barve in oblike, ko v košarico nabirajo pisano listje in se pogovarjajo o spremembah letnih časov. Iz nabranih naravnih materialov (listov, luščin, storžev) lahko ustvarijo jesenski kolaž, ki postane izhodišče za pripovedovanje zgodb o gozdu ali letnih časih. Skupaj s starši lahko izdelajo mlinček ali vetrnico iz vejic in recikliranih predmetov (kovine ali plastičnih pokrovčkov), ki jih osvetlijo z barvnimi listi; tako spoznavajo obnovljive vire energije. Za družinsko povezovanje pa je odlična ideja drevesna abeceda, ko poiščemo drevo za vsako črko (denimo J za jelko ali B za brezo) in otroke naučimo o njegovih posebnostih.

Učinek doživetij v naravi traja še dolgo po sprehodu. Otroci so po igri na prostem bolj zbrani, sproščeni in samozavestni. Ko sami kaj zgradijo ali ustvarijo, krepijo ponos, samostojnost in sodelovanje. Ob opazovanju živali in rastlin pa pridobivajo spoštovanje do narave in razvijajo empatijo. Ravno to so koraki k trajnostnemu ravnanju in razumevanju sveta, od zdravja in dobrega počutja do spoštovanja življenja, so izpostavili pri programu Ekošola.

"Gozd, park ali vrt postanejo učilnice brez sten, kjer otroci uporabljajo vsa čutila, se učijo skozi gibanje in igro ter razvijajo trajnostne vrednote. Skozi takšne izkušnje razumejo, da narava ni nekaj samoumevnega, temveč nekaj, kar moramo čuvati za prihodnost," so poudarili. Ne osvajajo le znanja, ampak razvijajo vrednote, odnos in veščine, ki jim bodo pomagale soustvarjati pravičnejši in trajnostnejši svet, so dodali.

Bodimo v naravi brez telefonov

"Če želimo imeti srečne otroke, jih peljimo v naravo," poziva mag. Natalija Györek. Redno bivanje zunaj pogosto razreši tudi težave, ki jih otroci prinesejo iz vrtca ali šole. Po enournem sprehodu smo vsi bolj umirjeni in polni energije, naloge gredo lažje od rok, tudi starši si zbistrimo glavo. Da bi se družina še bolj povezala, pa sogovornica svetuje, naj bo čas v naravi preživet brez telefonov.

Kako pa otroke spodbujati k odgovornosti do okolja? Najprej seveda z zgledom: naravo zapustimo takšno, kot je bila, ne mečimo smeti in ne lomimo vej. Mlajši otroci še ne razumejo pojmov, kot sta trajnost in varstvo okolja; zanje je gozd prostor igre. Zato je naloga odraslih, da jih s potrpežljivostjo in vztrajnostjo učimo spoštljivega odnosa ter jim omogočimo čim več neposrednih izkušenj. Prav zgodnja doživetja so temelj za pozitiven odnos, ki bo otroku ostal za vse življenje. Verjetno bo tudi pozneje raje izbral sprehod v naravo kot škodljivo razvado.

Jesenski dnevi vabijo na plano. Pot, ki vodi skozi park ali v bližnji gozd, nas čaka vsako popoldne; dovolj so udobni čevlji in primerna oblačila. Vsak skok v listje, vsaka opažena mravljica in vsaka mandala iz storžev so pomembni koraki k sproščenosti, zadovoljstvu in zdravju celotne družine. Predvsem pa z neprecenljivimi trenutki, ki jih preživimo skupaj v naravi, brez naglice in brez ekranov, ustvarjamo skupne spomine, ki bodo ostali z nami še dolgo, tudi ko bodo otroci že odrasli.