Kako otrokom omogočiti lepe počitnice? Nasveti za nepozabno poletje

Poletje je za otroke izjemno pomembno obdobje psihološke in čustvene regeneracije, poudarja prof. dr. Andreja Poljanec, psihologinja, terapevtka, predavateljica in mamica petih otrok. "Počitnice naj ne bodo le premor od šole, temveč predvsem priložnost za grajenje odnosov, krepitev socialnih veščin, razvoj domišljije in osebnostno rast," poziva.

Ker otroci nimajo šolskih obveznosti, starši pa so pogosto vsaj del poletja bolj sproščeni, se ponujajo odlične priložnosti za kakovostno druženje in krepitev družinskih vezi. "To je čas, ko lahko res začutimo drug drugega, opazimo otrokova doživljanja, njegov razvoj – tudi morebitne stiske ali izzive. Skozi prijetne in manj prijetne trenutke se učimo drug od drugega, gradimo razumevanje in bližino. Skupaj postajamo bolj povezani," je dejala.

Prof. dr. Andreja Poljanec opozarja na pogosto napako – prenatrpan počitniški urnik, poln dejavnosti. "Otrok, ki hiti z ene aktivnosti na drugo, nima časa, da bi predelal vtise, si odpočil ali našel notranji mir. Počitnice naj vsebujejo tudi čas brez strukturiranih dejavnosti in dolgčas – prav v njem se začne ustvarjalnost." Zato priporoča ravnovesje: nekaj strukturiranih dejavnosti naj spremlja dovolj prostega časa, ko se lahko sprosti, ustvarja ali preprosto dolgočasi. Ravno v dolgčasu se namreč razvijata domišljija in samoiniciativnost, zato "ni treba, da so počitniški dnevi zapolnjeni do zadnje minute. Naj bodo vsebinsko bogati, a sproščeni – brez strogih urnikov, prežeti z odnosi in doživetji, pa tudi z neko mero dolgočasja ni nič narobe."

Otroka vključite v načrtovanje počitnic: skupaj se dogovorite, kje bo preživljal dneve, kdo ga bo spremljal in katere dejavnosti ga zanimajo. "Tudi najmlajši naj povedo, kaj jih veseli – tako bodo bolj motivirani, hkrati pa gradimo odnos sodelovanja in zaupanja," je pojasnila. Otrok po njenih besedah najbolj potrebuje občutek varnosti, pripadnosti in zaupanja – kar pomeni tudi, da ni prepuščen sam sebi, medtem ko so starši v službi. Ker številni starši zaradi dopusta ne morejo biti ves čas z otrokom, naj poiščejo pomoč pri starih starših, sosedih ali prijateljih. Mnoge občine, društva in verske skupnosti prav tako ponujajo raznolike in cenovno dostopne, pogosto tudi brezplačne, počitniške programe, delavnice, tabore in oratorije.

Če ima otrok na določenem področju težave, lahko del poletja izkoristi tudi za sproščeno, a ne usmerjeno šolsko utrjevanje. "Naj bo brez pritiska, lahko gleda risanke v tujem jeziku, reši kak kviz, obišče poletno šolo ali skupaj z družino bere knjige. Branje je izjemno dragoceno, še posebej, če bere vsa družina. Knjiga naj ne bo kazen, ampak priložnost za skupno doživetje in razvoj domišljije."

Sogovornica poletje vidi tudi kot lepo priložnost za učenje empatije. Otroci lahko pomagajo doma, obiščejo stare starše, narišejo risbico za soseda, spečejo kaj za bližnje ali se vključijo v prostovoljske dejavnosti. "Tudi najmlajši lahko nekomu polepšajo dan; to jih napolni, daje občutek smisla, zadovoljstva in povezanosti. Tudi to gradi samozavest in krepi socialne in čustvene veščine."

Počitnice morajo služiti svojemu osnovnemu namenu – počitku in okrevanju po napornem šolskem letu, poudarja Marija Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. "Tudi po športni vadbi telo potrebuje čas za regeneracijo. Enako velja za otroka in njegovo zmožnost učenja; počitnice so čas, ko otrok potrebuje odmik od šolskega dela," je dejala. Poletni čas ne sme postati "šola v drugi obliki". Otrok potrebuje čim več gibanja in predvsem proste igre, ki je danes pogosto spregledana. A to ne pomeni, da ga pustimo povsem samega, temveč da mu omogočimo svobodno raziskovanje, gibanje in ustvarjanje brez pretiranega nadzora.

Organizirane dejavnosti naj bodo izbrane premišljeno in naj ne spominjajo na pouk. Poletni tabori, ustvarjalne delavnice ali športne počitnice so odlična izbira, če otroku ponujajo sproščenost, druženje in pestrost. Lokalne skupnosti, društva, organizacije lahko pomembno prispevajo k vsebini počitnic. Mojca Mihelič je kot primer njej poznane dobre prakse izpostavila Mestno občino Ljubljana, ki sofinancira počitniške aktivnosti v šolah 14 dni po koncu pouka in 14 dni pred začetkom novega šolskega leta. A kot opozarja je ponudba še vedno bistveno manjša od povpraševanja, zato so starši pogosto prepuščeni lastni organizaciji in iznajdljivosti.

Na vprašanje, ali naj otrok vsaj proti koncu počitnic vendarle vsaj pogleda šolsko snov, Marija Mihelič odgovarja, da ni potrebe, saj bodo "v šoli učitelji poskrbeli, da bodo ob začetku leta vsi, tudi učenci z nekoliko slabšim predznanjem, dobili potrebno podporo". Med počitnicami torej ni treba reševati delovnih zvezkov ali matematičnih nalog, dovolj bo, če otrok občasno vzame v roke knjigo ali strip, ki ga pritegne, mlajši pa bodo veseli tudi družinskega branja s starši.

Da je poletje čas za regeneracijo in krepitev občutka svobode, poudarja tudi Ivana Gradišnik, vodja Inštituta za sodobno družino Manami in ustanoviteljica slovenskega Familylaba. Današnji otroci pogosto preživijo po 10 ali 12 ur dnevno v strukturiranih dejavnostih, zato priporoča, da jim med počitnicami damo več prostosti in prostora za odločanje o tem, kaj želijo. Tudi to je veščina – če otroku ves čas vse organiziramo in nadzorujemo, se ne nauči samostojnega upravljanja s časom. Tako se ne razvija odgovornost, temveč ubogljivost, je razložila.

Poletni dnevi naj ne bodo polni obveznosti, a tudi ne popolnoma brez strukture. Ravnovesje, koliko česa, pa je odvisno od posameznega otroka, njegovih potreb, energije, temperamenta, želja, strasti ... Univerzalnega recepta torej ni, upati pa je, da smo starši do časa, ko začne hoditi v šolo, že dovolj spoznali sebe in otroka, da znamo razbirati med potrebami, željami in zmožnostmi ter prepoznati, kdaj se je smiselno angažirati in kdaj je bolje počivati. Zlasti pomembno je, da otrokom omogočimo, da se tudi sami naučijo prepoznavati, kaj jim ustreza in kaj jih izčrpava. "Če hočemo osebno odgovorne mladostnike in odrasle, moramo otrokom dati možnost, da se dejansko tudi mojstrijo v prevzemanju tako imenovane osebne odgovornosti. Početi, kar ti odredijo drugi, pa najsi je še tako koristno ali dobrodejno, je predvsem ubogljivost. Pristne odgovornosti, ki je notranje gnana, se človeška bitja učimo drugače," je izpostavila.

Ena najpogostejših napak, ki jih starši nehote naredijo, je strah pred otrokovim dolgčasom. A ta občutek ni nevarnost, temveč je pomembna razvojna priložnost. Ko otrok reče: "Mamiiii, doooolgčas!", se ni treba ustrašiti. "To je odlična priložnost, ki daje otroku idealen manevrski prostor za odkrivanje in oživljanje lastne ustvarjalnosti. Takrat se nam splača zdržati lastno nelagodje in dovoliti otroku, da se na svoj način prebije skozi nemir, imenovan dolgčas," je poudarila sogovornica. Manj kot je odvisen od zunanjih spodbud, bolj krepi samostojnost, notranje ravnovesje, samospoštovanje, odgovornost, socialne veščine, zrelost. "Kar pa je natanko tisto, kar pravimo, da si želimo za svoje otroke, mar ne? Torej priporočam čim več dolgočasenja, po možnosti starši in otroci skupaj," je zaključila Ivana Gradišnik.

Naj bodo počitnice čas, ko se otroci (in starši) odpočijejo. Naj raziskujejo, se igrajo, ustvarjajo, dolgočasijo, družijo, rastejo in odraščajo. Naj si poletje zapomnijo po svobodi in druženju, ne pa po usmerjenih aktivnostih. Prav iz "nič početi" pogosto zrastejo najboljše ideje, se oblikujejo zabavne igre ali se začnejo zanimivi pogovori.