Psihologinja Jana Krivec je že pri devetih letih igrala šah: »Razvil me je kot osebo. Nekoga, ki se ne boji soočati se z izzivi, ne obupa ob prvem porazu, ostaja odprta in radovedna, v življenju poskuša razumeti smiselnost in se usmerja v stvari, ki jo veselijo.« Ob tem pa ne pozabi poudariti, da je šah igra, ki je primerna za vse otroke: »Šah ni samo za genije, ampak je koristen za razvoj vseh otrok – otrok s posebnimi potrebami, dislektiki, otrok s socialnega ali ekonomskega roba.« Več o tem, kaj vse otroci pridobijo z igranjem šaha pa si lahko preberete v pogovoru s psihologinjo.

Šah si vzljubila že pri komaj 9 letih, s čim te je navdušil in kakšni so bili začetki?
Ja, šah sem začela igrati nekje pri 9. letih, kar niti ni tako zgodaj … Pravzaprav bi rekla, da sem s šahom začela kar pozno. Moji šahovski začetki so bili kot se za otroštvo spodobi - igralni. Šah mi je predstavljal zabavo, druženje, potovanja. Navdušil me je oče. Znal je na zabaven in enostaven način približati tako kompleksno igro, kot je šah, otroku. Spomnim se, kako je igranju dodajal zanimive izzive – če sem ga premagala, smo šli z družino na pico in podobno. Mi je pa kar hitro začelo uspevati dobro igrati in dosegati rezultate, ki so me popeljali tudi v svet. To je bila zame dodatna motivacija, ker sem že takrat rada pohajkovala, odkrivala nove dežele in spoznavala nove ljudi. Seveda je šah igra, ki te tudi sama zelo hitro potegne vase in potem je izpopolnjevanje v sami igri postajal vodilni motiv mojega šahiranja. A moram reči, da zabavni del nikoli ni povsem zgubil pomena.
Bi morali vsi otroci igrati šah in zakaj? Kako šah spodbuja otrokov razvoj?
Jaz bi takoj dala šah kot obvezen predmet v osnovni šoli. Kognitivne in izobraževalne prednosti poučevanja šaha so že priznane po vsem svetu: v 30 državah je šah del šolskega programa (med njimi so Velika Britanija, Španija, Turčija, Nemčija, Italija in tudi Slovenija).

Šah otroke uči številnih pomembnih življenjskih veščin, kot so reševanje problemov, osredotočenost, potrpežljivost in nadaljevanje. Glede na študije, ki jih je predstavil McDonald (2008), šah razvija: - Zbranost, potrpežljivost in vztrajnost (s skrbnim in koncentriranim opazovanjem). - Vizualizacijo (domišljijo zaporedja potez, preden se dejansko zgodijo). - Načrtovanje (razmišljanje z enim korakom naprej; v šahu morate najprej razmisliti in nato ukrepati. Impulzivnosti ne sme biti. Videti morate možne posledice svojih dejanj). - Tehtanje možnosti (ni vam treba narediti prvega, kar vam pade na pamet. Obstajajo še druge možnosti. Moramo jih preveriti). - Konkretno analizo, sistematičnost, znanstveno razmišljanje, natančnost. - Logično sklepanje. - Abstraktno razmišljanje (šahist mora videti širšo sliko). - Radovednost.
Predstavljajte si, če bi bil otrok ob vstopu v vrtec in prvi razred opremljen z zametki teh spretnosti. Učenje bi sprejemal na drugačen način. Študije kažejo, da šah otrokom pomaga izboljšati rezultate testov pri mnogih predmetih, npr. matematiki, naravoslovju, branju in še marsičem. Otroci se bolje učijo v šoli, ko se učijo tudi šaha. V Vancouvru (Kanada) matematični učbeniki za učence od 2. do 7. razreda (Challenging Mathematics) vsebujejo šahovske probleme. Rezultati so v primeru sočasnega učenja šaha pokazali povečanje učinkovitosti reševanja matematičnih problemov z 62 % na 81 % (Ferguson, 2006).

Šah naj bi celo razvijal IQ in predvsem ustvarjalnost - kar je koristno pri vsakem šolskem predmetu. Otrokova koncentracija in disciplina se s šahom izboljšujeta, kar je ključnega pomena za uspeh v šoli. Mnogi otroci imajo namreč težave, ko se skušajo dolgo časa osredotočiti na eno stvar. Guverner Jim Florio iz zvezne države New Jersey (1992) je podpisal zakon o uvedbi pouka šaha v javnih šolah. V predlogu zakona piše: "V državah, kjer je šah široko na voljo v šolah, učenci kažejo odličnost v prepoznavanju zapletenih vzorcev in posledično odličnosti v matematiki in znanosti ..."
Otroci se naučijo biti potrpežljivi in čakati na nasprotnikovo potezo. Zlato pravilo v življenju je biti dober poslušalec. Številni prodajni menedžerji priporočajo pravilo 80:20, kjer poslušate 80 % časa in govorite 20 % časa. Šah vas nauči poslušati, pravi učitelj šaha Evan Rabin (2019). Poleg tega se otroci v šahu srečujejo s pravili, ki jih morajo upoštevati, kar je za mnoge otroke težko. Šah pa je na koncu tudi zelo družabna igra. Med igranjem šaha ima otrok vedno družbo, s katero se skupaj zabava. Še ena velika prednost šaha je, da otroci začnejo učiti se spopadati z izgubami, kar je ključna kompetenca za njihovo celotno življenje.
Najlepše pa je, da šah ni samo za genije, ampak je koristen za razvoj vseh otrok – otrok s posebnimi potrebami, dislektiki, otrok s socialnega ali ekonomskega roba.
Koristne plati šaha, predvsem z vidika razumevanja psihološkega vidika, ki je moja karierna usmeritev, so me tako navdušile, da sem morala o tem napisati tudi knjigo “Improve Your Life by Playing a Game” in to deliti s svetom.
Kakšne so prednosti šahovske igre in kakšni miselni procesi se dogajajo med samim igranjem?
Šah ima vse te vzgojno-izobraževalne zmožnosti zaradi različnih procesov, ki se dogajajo med samo partijo, treningom in turnirjem. Procesi, ki se dogajajo med igranjem šaha: - Šahiranje zahteva celostno uporabo več veščin hkrati. - Je neskončno področje problematičnih situacij ,na katerih lahko pilimo svoje veščine. 70-90 % situacij v vsaki partiji šaha je novih. - Zagotavlja takojšnjo kazen ali nagrado za vaša dejanja na eni strani (med igro), na drugi strani pa zahteva sposobnost odložitve nagrade med časom treninga in igranjem igre. - Tekmovalnost v šahu povečuje motivacijo in mentalno budnost. - Učno okolje je igra, vendar se učinki lahko prenesejo na druga področja. - Šah je trening možganov in razvija nove dendrite in sinapse. - Razvija obe strani možganov - analitično razmišljanje in domišljijo. - Danes je šah vse bolj priljubljen, tudi zaradi vzornikov, kot je Magnus Carlsen ali nadaljevank, kot je Damin gambit. Igranje šaha je "kul", kar krepi samozavest mladih.
Meni je šah oblikoval življenje. Po mojem mnenju na boljše. Vpleten je v vsako poro mojega življenja. Nekako me vedno spremlja na vseh področjih, na primer pri profesionalni akademski karieri, kjer še v moje raziskovanje velikokrat na različne načine vpletam to igro. Razvil me je kot osebo. Nekoga, ki se ne boji soočati se z izzivi, ne obupa ob prvem porazu, ostaja odprta in radovedna, v življenju poskuša razumeti smiselnost in se usmerja v stvari, ki jo veselijo. Ja, vse to lahko rečem, da je tudi posledica ukvarjanja s šahom. Dal mi je tudi drugo, razširjeno družino. Če ste šahist, ste del šahovske družine. Geslo svetovne šahovske zveze FIDE je "Gens una sumus", kar dobesedno pomeni "mi smo eno ljudstvo", v angleščino pa se običajno prevede kot "smo ena družina". To kaže, kako močna je povezava med šahisti.
Ne glede na to, ali se odpravite na turnir s soigralci iz reprezentance ali na počitnice na Havaje, se boste med šahovskimi sopotniki vedno počutili kot doma. Dober občutek je imeti drugo družino, ki obsega ves svet.
Kakšne so možnosti za treniranje in igranje šaha v Sloveniji?
Mislim, da je možnosti za učenje šaha v Sloveniji veliko. Začenši v šolskih krožkih in izbirnim predmetom ŠAH že v osnovnih šolah, pa vse do fakultetnega izobraževanja. Dodatno se otroci lahko izobražujejo v klubih in organiziranih treningih v okviru Šahovske zveze Slovenije, z vrhunskimi šahisti, ki so jim na razpolago. Veliko je tudi šahovskih knjig, prilagojenih razvoju otrok.

Danes pa imamo tudi veliko aplikacij, ki so za najmlajše še posebej zanimive. Med drugim je zelo popularna aplikacija, ki sta jo razvila slovenska šahista Duško Pavasovič in Luka Lenič - Chess Universe. Morda še bolj zabavni so različni Twich kanali z našimi Checkitas puncami (Unuk, Janželj, Vidic), ki prek zabavnih oddajanj približujejo šah mladim po celem svetu. Tako da lahko že jutri najdete najprimernejši izbor za šahovsko izpopolnjevanje.
V vsakem primeru pa se mi zdi pomembno, da se šah ne samo trenira, ampak tudi igra in v njemu tekmuje. Šele tako bo šah postal idealno edukacijsko sredstvo. Otroke vedno učite šaha na igriv način, da bodo lahko tudi prek tekmovanja v tej igri odkrivali stvari in se navduševali brez dolgočasja.
Kdaj je najbolje začeti?
Vsi strokovnjaki se ne strinjajo glede optimalne starosti, ko naj se otroci začnejo učiti igranja šaha. Nekateri preprosto pravijo, da čim prej, tem bolje je. "Verjamem, da mlajši kot je otrok, večji je učinek" pravi dr. Ferguson iz Ameriške šahovske šole, ki je igro vključil v vrtce. "Ti otroci imajo možgane kot gobice" pravi. “Otroci se lahko šaha naučijo zelo zgodaj, nekateri tudi že pri dveh letih.”

Pri dveh letih se v kognitivnem razvoju pojavi t. i. predoperacionalno obdobje. V tem obdobju se pojavi mišljenje pred aktivnostjo, in sicer kot sredstvo za dosego določenih ciljev. Z mentalnimi reprezentacijami ima otrok zmožnost ponotranjenja vedenjskih akcij v notranje miselne operacije. Majhni otroci imajo veliko sposobnost učenja! V prvih letih življenja malčki pridobijo veliko različnih spretnosti in sposobnosti. Poleg tega vsak otrok rad igra igre. Preproste družabne igre začnejo igrati že zelo majhni. Zakaj bi torej šah za otroke moral biti drugačen? Seveda gre v tem primeru za drugačen šah, nekakšno otroško verzijo, igre, ki vključuje šahovske figure, ne pa še vseh abstraktnih šahovskih pravil.
Do 4. leta je mišljenje zelo simbolično in tako mora bit predstavljen tudi šah. Nato nastopi intuitivna faza, kar je treba sprejeti, upoštevati in spoštovati. Zdi pa se, da večina učiteljev šaha podpira predpostavko, da je drugi razred, to je starost 7 ali 8 let (stopnja, ko se pojavijo, konkretne miselne operacije), idealen čas za začetek pravega šahiranja. Sama menim, da je pomembno določiti, kaj pri kakšni starosti učenje šaha pomeni, kako naj se šahiranje predstavi. Pomembna je torej kombinacija kdaj - kako otroke učiti šah, da bo primerno otrokovemu razvoju kognitivnih in socialnih sposobnosti, njegovim posebnim potrebam ali individualnim nadpovprečno izraženim sposobnostim.

Ključno je, da učenje prilagodimo otroku, namesto da se zanašamo na običajne metode za odrasle učence ali za šolske otroke. Spremljati je treba otroka in njegovo zmožnost sledenja navodilom, motivacijo, veselje do igre, ipd. Ne mudi se! Ne bodite prezahtevni in nestrpni. Šah je zelo zapletena igra z milijardami možnosti in številnimi pravili. Zato svojih otrok ne zasipajte z neskončno množico informacij. Dobro je razčleniti lekcije na manjše segmente in učiti posamezne sestavne dele igre korak za korakom. Najlažje naj bi bilo začeti s premikom trdnjave itd. Za uspeh pri poučevanju otroškega šaha je ključnega pomena veliko potrpljenja in otrokom zelo naraven pristop. Otroke učite s pravilno hitrostjo zanje. Ta hitrost se razlikuje od otroka do otroka, zato mora biti vzgojitelj pozoren na subtilne kazalnike, da je otrok pripravljen nadaljevati z naslednjim konceptom. Če se šah otroku pravilno predstavi, ga ta naravno privlači. Če so poudarki pravilni, pristop zanimiv in ni pomembna samo zmaga, ampak igra, bodo želeli tudi tekmovati in se izpopolnjevati. Mnogi otroci pogosto radi drugim pokažejo, česa so že sposobni in kaj zmorejo doseči. Zakaj torej otroku ne bi dovolili, da pokaže svoje čudovite sposobnosti in svoje prijatelje ali celo odrasle nauči igrati igro kraljev in kraljic?
Predvsem pa moramo paziti, da šah in otrok ne postaneta sredstvo za uresničevanje starševskih sanj. Kar nekaj takšnih zgodb sem videla v šahovskem okolju in niso se dobro končale. Nekaterim misel na otroke, ki igrajo šah, pričara podobe filma Iskanje Bobbyja Fischerja iz leta 1993, v katerem je prikazan izčrpen urnik treningov in tekmovanj sedemletnega šahovskega genija Joshua Waitzkina. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko povprečnemu otroku tako močan pritisk povzroči več škode kot koristi. Nobene potrebe ni, da imate najlepše in najdražje lesene figure, ampak takšne, da bodo otroku zabavne. Otrok mora šah igrati iz veselja in ne iz prisile ali muke. Edino na takšen način bo vztrajal v aktivnosti in bil na koncu tudi uspešen.

Najbolj znane šahovske zvezde, ki so izstopale že v rosnih letih?
Mladi geniji, kot so Morphy, Capablanca, Reshevsky so zmagovali velemojstre že v otroštvu. Najmlajši velemojster, Karjakin je ta naziv osvojil pri 12 letih in 7 mesecih. Pred 15. letom starosti je velemojstrski naziv pridobilo že 38 ljudi. Menim, da gre za kombinacijo specifičnih izrednih sposobnosti in okolja, ki jim je dalo možnost, da te sposobnosti razvijejo v okviru šahovske igre.
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV