V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije imamo predlog za družinski izlet v naravo, dolg približno eno uro in pol od avtobusne postaje Lepena. Dobronameren nasvet: če bodo malčki začeli tarnati, da jih bolijo noge, začnite vsi skupaj peti Kekčevo pesem in se vsi skupaj prelevite v prave planince.

Sredi neokrnjene narave stoji planinska postojanka in radovednim glavam lahko zaupate, da so se tu včasih zbirali italijanski vojaki. Ime nosi po alpinistu dr. Klementu Jugu. Ker nikakor ne želimo, da bi se izgubili, navajamo točno, kam morate priti na cilj. Na spletni strani Planinskie zveze Slovenije pojasnjujejo, da dom stoji na planini V koncu v zatrepu doline Lepene, kjer se pot začne vzpenjati proti Krnskemu jezeru.

Nikakor ne pozabite doma daljnogleda, kajti vzelo vam bo sapo, ko boste od tu opazovali gore in vrhove (Duplje, Lemež, Vovenk, Predel in Črni vrh). Opazili boste tudi reko, ki teče po dolini. Seznanite najmlajše, da je to Lepenjica. In čas je za uro geografije: potok ima izvir s slapom pod steno Malega Lemeža, izliva pa se v Sočo in tam okrog lahko vidite rasti lapuh.

Nadihajte se svežega zraka, malicajte in se počasi vrnite proti avtobusni postaji oz. mestu, kjer ste parkirali avtomobil.

Želimo vam čudovit družinski dan!

Besedilo Kekčeve pesmi

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Bistri potok, hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.