Sardinija z otrokom: Potovanje med divjimi konji, plažami in pisanimi vasmi

Lara je izkušena popotnica. Z možem imata sina, ki je že samostojen, in hčerko Anuško, ki zaključuje 6. razred: "Zdi se mi, da že celo življenje potujem z otroki. Dvajset let razlike med njima pomeni, da sem ves čas v obdobju otroških potovanj."

Na Sardinijo sta z Anuško odpotovali tik po prvomajskih počitnicah in ostali šest dni. "Običajno manjka na začetku šolskega leta teden ali dva, še nekaj dni vmes, pa tudi na koncu šolskega leta jo predčasno vzamemo iz šole – seveda z dovoljenjem ravnateljice, ki nas pri našem načinu življenja prijazno podpira. Tudi to šolsko leto bo Anuška zaključila predčasno, ker že 16. junija odpotujemo na Kubo." 

Ker je bil njen mož zaradi poškodbe že nekaj mesecev na bolniški, sta z Anuško prvič, odkar se je rodila, februarja sami odpotovali v London. Tokrat pa si je Lara zaželela, da bi z bližnjega letališča poleteli nekam, kjer še nista bili – le za nekaj dni.

"Destinacije vedno izbiram po trenutnem navdihu. Ko sem našla zelo poceni karto iz Trsta v Cagliari, nisem oklevala. Sardinija mi je bila vedno zanimiva – Italija je velika, raznolika, slovi po izvrstni kulinariki, je zgodovinska in dostopna. Kaj si lahko še želiš več?"

Dodala je še, da je Italija vedno prava izbira - gre za veliko državo, približno 15-krat večjo od Slovenije, zelo je raznolika, slovi po okusni hrani, podnebje je prijetno, je tudi cenovno dostopna, enostavna za potovanja in katerikoli kamen dvigneš, se pod njim skriva zgodovina.

Čeprav je bil sprva v načrtu javni prevoz, se je Lara na koncu odločila za najem avtomobila. "Za 5 dni najema sva plačali 60 evrov, dodatnih 47 pa za polno zavarovanje. To je prednost potovanj izven sezone!"

Tokrat je bilo drugače – ni vozil mož, ampak Lara. "Bil je izziv, ker sem prvič sama najela in vrnila avtomobil. Tistim, ki to poznajo, ni treba razlagati, vsem pa svetujem: pametno in koristno je najeto vozilo ob prevzemu in oddaji dobro pregledati, poslikati in posneti, ne samo od zunaj, ampak tudi od znotraj, ter s tem preprečiti, da bi ti agencija naknadno 'obesila' poškodbe, ki jih v resnici nisi naredil."

Kadar potujejo družinsko, je vse skupaj lažje – mož namreč vozi, Lara pa se ukvarja z logistiko. Tokrat pa je bila za vse odgovorna sama. Večkrat se je zgodilo, da je kar ob cesti ustavila avto, na hitro poiskala in rezervirala prenočišče za tisti dan: "Rezervirala sem sobo samo za prvo noč, kot to običajno počnemo na vseh naših poteh, potem pa sem se prepustila toku dogajanja. Seveda malo preletim na spletu, katere so tiste vrhunske točke interesa na sami destinaciji, ki jih velja obiskati, ker pa si večinoma ne delam zaznamkov, polovico informacij hitro izgubim in pozabim."

Sardinija je maja ponujala številne dobro ocenjene, odlično opremljene in zelo čiste nastanitve z možnostjo brezplačnega parkiranja po ugodnih cenah. Za dve osebi sta z Anuško plačevali med 45 in 71 evri na noč brez zajtrka. Zaradi rezervacij v zadnjem trenutku so imele vse nastanitve znižano osnovno ceno. "Nikoli ne planiram vnaprej. Prvo noč rezerviram, potem pa sproti. Zvečer pogledam, kje bova spali. Vse gre lažje, odkar imamo aplikacije in pametne telefone. Ustavim se ob cesti, na hitro poiščem prenočišče – včasih se iz tega razvije cela zgodba."

Anuška, velika ljubiteljica konj, je bila navdušena nad divjimi konji na planoti Giara di Gesturi. "Če bi vprašali Anuško, ljubiteljico konj, so bili to zagotovo divji konji, ki sva jih uspeli izslediti in občudovati na bazaltni planoti vulkanskega izvora Giara di Gesturi, fascinantnem prostoru, ki so ga pred milijoni let oblikovale naravne sile. Na vrhu planote lahko z nekoliko sreče med hrasti plutovci, oljkami in dišečim sredozemskim grmovjem ugledate in občudujete majhne divje konje, ki so zaradi svojih genetskih in fizičnih značilnosti edinstveni na svetu, saj so potomci starodavnih pasem konj iz srednjega veka, ki so živele v divjini na Sardiniji in so znani kot 'zadnji divji konji Evrope'."

Laro pa je očarala pristna notranjost otoka: "Sardinija ponuja mnogo več kot sanjske, slikovite plaže s čisto vodo v vseh odtenkih modre; poiščite barvita mesta, dovolite si opazovati ulične prizore in se prepustite srečanjem z domačini na brezpotjih pozabljenih vasic v notranjosti otoka, navdušeni boste!"

Njuna pot je bila pestra: Cagliari, flamingi v solinah Molentargius, plaže Costa Rei in Porto Giunco, Tortoli, SS125, vasice Orgosolo, Marmoiada, Alghero, Capo Caccia, Bosa ... vse do Nuraghe Su Nuraxi, kjer sta zaključili pot.

Tu pa so še nadvse prijazni in zanimivi domačini: "Lokalni umetniki, ki sva jih obiskovali v ateljejih, opazovali pri ustvarjanju in podprli z nakupom kakšnega unikata, v črna oblačila odete ženice v vasicah, z rožnim vencem v roki, ki so z nama čebljale kar v lokalnem narečju, prijazen pogovor s prodajalko v lokalni trgovini, ki nama je mimogrede nasula kup zanimivosti, zelo star, od glave do pete urejen gospod, ki naju je v Cagliariju gentlemensko vzel pod svoj dežnik kar na prehodu za pešce, ko se je pripravljalo na ploho ... in še bi lahko naštevala. Mimogrede – ali veste, da Sardinija spada med (zgolj) 5 t.i. modrih con na svetu? Izraz modra cona se v družboslovju uporablja za opis regij sveta, kjer ljudje živijo dlje in bolj zdravo od povprečja. Morda za koga nepomembni detajli, sama pa prav zaradi takih srečanj in izkušenj rada potujem in širim obzorja ter strah pred neznanim tudi svoji hčerki."

Hrana na Sardiniji je okusna in poceni: "Tokrat je bilo zabavno, ker mi je kljub temu, da je izjemno sladkosnedna, že tretji dan potožila, da ne more več jesti sladkega; vsako jutro sva si namreč privoščili sladek zajtrk, kot to počnejo domačini. No, pa je preklopila na sendviče s sveže narezanim pršutom in ovčjim sirom, ko je videla, kako ga je pripravila prodajalka delavcu v lokalni trgovini."

Njune kulinarične zvezde pa so bile culurgiones (testenine z nadevom), pecorino sardo, sebadas (sladica z medom in sirom) in pane carasau.

V pogovoru še doda, da ni vse samo v plažah in kopanju ter uživanju velikih količin sladoleda. Včasih moraš izkusiti lakoto in žejo, vsekakor pa moraš imeti pod večer razmršene lase in umazana stopala: "Na takšnih poteh se zelo povežeš, naučiš se reagirati v različnih situacijah. Učiš se strpnosti, potrpežljivosti, sprejemanja drugačnih kultur. Spoznavaš nove okuse in rešuješ izzive. Vsako potovanje te spremeni in nikoli se ne vrneš isti, kot si šel. Seveda če ne hodiš po svetu z zaprtimi očmi."

Tako rastemo, gradimo samostojnost in samozavest, predvsem pa prestavljamo meje v svoji glavi: "Vesela sem, ko vidim, da hči odrašča v popotnico, željno sveta, kot sem sama."

"Ne komplicirajte, ne čakajte na 'pravi čas'. Zberite pogum, kupite karto in pojdite. Na poti se zgodi življenje."

Absolutno se namerava vrniti na Sardinijo – upa, da naslednjič vsi trije in to na skrajni sever ter severovzhod otoka, da bi raziskali tudi tiste lokacije, ki jih je tokrat morala izpustiti. Vsekakor si želi obiskati poseben spomladanski festival, imenovan Cavalcata Sarda v Sassariju, ki poteka vsako leto predzadnjo nedeljo v maju. Na procesijah, ki se odvijajo, je mogoče občudovati tradicionalne sardinske noše, glasbo in plese. Predvsem pa številne okrašene konje: "Naslednja lokacija, ki jo želim obiskati, je tudi Asinara, neposeljen otoček in hkrati nacionalni park na severu Sardinije, znan po posebnih habitatih in belih osličkih albinih. Skratka, dovolj razlogov je, da se vrnemo ..."

Doda tudi, da se - če je le možno, izognite potovanju v glavni sezoni: "Takrat vas bo pričakala pristna Sardinija – umirjena, nekoliko zaspana. Povsod boste lahko prosto dostopali do plaž, uživali v skoraj praznih kilometrih peska, se zapeljali po najožjih in najbolj strmih cestah ter morda poklepetali z domačini. Namesto vonja po bencinu boste vdihovali svež mediteranski zrak."

"Divja narava, odlična hrana, zanimive poti, morje v vseh odtenkih modre, slikovita mesteca in zaspane vasice ... Vse skupaj zveni kot oguljena turistična fraza, a naj vas to ne zavede. Pojdite, okusite, doživite – in si narišite svojo Sardinijo. Ali katerokoli drugo destinacijo ..."