Mnogi so si ustvarili prave poletne domove v prikolicah, z baldahini in vrtički, ter s sosedi stkali pristne prijateljske vezi. TudiNada Vresk z družino že 16 let počitnikuje v kampu Šilo na Krku in kot nam je zaupala v zanimivem pogovoru, so vsi naravnost navdušeni nad tovrstnim načinom preživljanja prostega časa.
Koliko let že kampirate?
Že 16 let smo pavšalisti v kampu Šilo na otoku Krku. Od vsega začetka se mi zdi to top destinacija, ker je kamp majhen, prikolica ves čas ostane na mestu, kar je vsekakor dodatni plus. Z nakupom prikolice sem si v bistvu izpolnila otroško željo, ker mi je bilo od nekdaj všeč bivanje v mali hiški.
Kdaj ste prvič kampirali? Kako se spominjate tistih dni?
Veliko spominov naše družine je nastalo prav v kampu. Najstarejša hči je sedaj mamica, ima družino, tudi vnuka obožujeta kamp, ker se sosedje med seboj poznamo in se družimo. Še vedno sem navdušena nad takim načinom preživljanja dopusta, ko pridem v ta naš mali domek na štirih kolesih.
Poznamo več možnosti kampiranja(v šotoru, prikolici, avtodomu, v urejenih kampih, divje kampiranje... ). Katerega se poslužujete?
Mi počitnice preživljamo v kamp prikolici, v urejenem kampu. Take počitnice so mi všeč, ker obožujem morje, vonj borovcev, pristno druženje z družino, z nekaterimi sosedi iz kampa smo prijatelji že vsa leta, odkar hodimo v kamp. V tem času so se močno spoprijateljili tudi naši otroci, tako da smo res kot ena velika družina.
Kampirali ste s 3 otroki. Kako so oni dojemali tak način preživljanja počitnic?
Prikolico smo kupili, ko je bila najmlajša hči stara 5 let. Ker sem zaradi narave dela lahko večino dopusta koristila poleti, je bilo za naju to super. V kampu smo stkali prijateljstva, stari in mladi. Starejša otroka sta bila takrat že najstnika, tako da sta v našo prikolico hodila na počitnice tudi vsak s svojo družbo. In tako je še danes.
Kako je bilo kampirati s 3 otroci? Kako je bil videti vaš običajen dan?
Preživljati dopust z otroki v prikolici je čudovito. Tudi sedaj, ko so vsi otroci že odrasli in imam 2 vnuka in zeta, velikokrat skupaj preživimo proste dni.
Ko so bili otroci majhni, sem vstajala med prvimi, saj smo imeli s sabo tudi dve psički, ki sta morali na sprehod, še preden se je začela vročina. Na žalost sta nas obe zapustili. Tudi onidve sta bili pravi kampistki. Oboževali sta morje in življenje v kampu.
Tudi danes so moji dnevi v kampu precej aktivni, ker veliko hodimo, plavamo, vmes je treba poskrbeti, da nismo lačni. Igramo različne igre, kartamo, beremo, ker pri nas na morju ni televizije, telefon se uporablja minimalno.
Mame si običajno doma pripravimo seznam stvari, ki jih moramo vzeti s sabo, ko se kam odpravljamo z družino. Kaj bi sami napisali na seznam stvari, ki jih družina nujno potrebuje, ko gre na kampiranje?
Sama nikoli nisem kampirala s šotorom, verjetno je precej drugače, kot v prikolici.
Glede na to, da je naša prikolica stalno na istem mestu, imamo opremljeno fiksno kuhinjo, tudi parcela je urejena po naših željah, tako da imamo vso opremo majhnega doma v bistvu že tam. Zato težko rečem, kaj je nujno vzeti s seboj, ker imamo mi v prikolici stvari, ki jih ne vozimo domov.
Bi delili z nami kakšno posebno dogodivščino s kampiranja z majhnimi otroki? Kakšen zabaven, zanimiv pripetljaj, ki se ga še danes živo spomnite?
Vedno sem poskrbela, da so moji otroci imeli dovolj družbe. Zato sem sodelovala, ko so se otroci v kampu šli trgovino. Prodajali so limonado, zapestnice, ki so jih sami izdelovali, tudi nohte si je bilo mogoče nalakirati za nekaj drobižka.
Kaj bi glede na vaše lastne izkušnje sami izpostavili kot največje prednosti kampiranja za otroke?
Otroci se v takem majhnem kampu, kot je naš, počutijo varne, ker se dejansko večina poznamo med sabo. Lahko gredo sami do tušev, v trgovino, tudi na sladoled v mesto, ko so že dovolj stari. Pa tudi na obisk k prijateljem se lahko podajo sami. Učijo se samostojnosti, kar se mi zdi zelo pomembno.
Dejali ste, da danes kampirate z vnukoma, ki prav tako obožujeta tovrstne počitnice. Koliko sta stara in kaj pravita, da jima je pri takih počitnicah najbolj všeč?
Moja vnučka sta sedaj stara 8 in 5 let. Vnukinja je ostajala z mano in možem na počitnicah že, ko je bila stara 2 leti. Sedaj sta pa že tako velika, da velik del počitnic preživljata v kampu, včasih samo z babico ali dedkom, stricem, teto, velikokrat pa smo na morju tudi vsi. Letos bom prvič vzela sabo še prijateljico od vnukinje. Komaj čakata, da bo konec šole. Tradicija se nadaljuje. Več kot nas je, bolj je luštno.
Kaj se vam osebno zdi največja prednost kampiranja pred dopusti v apartmaju ali hotelu?
Za nas lahko rečem, da je velika prednost kampiranja v prikolici ta, da prideš na morje, kadar želiš. Bivanje v kampu je preprosto, od jutra do večera si lahko v kopalkah in natikačih. Pomembno mi je, da imam čas za druženje z otroki, vnuki.
Si pa tudi pozimi privoščimo oddih v toplejših krajih, takrat pa gremo v hotel. Ponavadi gremo tudi skoraj vsa družina, če se le lahko uskladimo.
Kaj bi svetovali staršem majhnih otrok, ki razmišljajo o tem, da bi se letos odpravili na kampiranje? Na kaj naj bodo pozorni, po kakšnem ključu naj izbirajo kraje, kako naj preženejo skrbi in strah?
Sama poznam kampiranje v prikolici in lahko rečem, da mi je prikolica kot drugi dom. Osebno mi je kamp Šilo top destinacija, saj imam avto lahko parkiran pred prikolico, vse kar rabimo, lahko prehodimo peš ali s kolesi oz. skiroji. Gremo v trgovino, na pico, na sladoled, do lekarne, vse je na dosegu roke, tako da nimamo nobenih skrbi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV