Družinski lov na zaklad: poučno spoznavanje življenja koliščarjev

Želite otrokom približati zgodovino na zanimiv način? Zdaj imate priložnost, da se pridružite družinski pustolovščini 'Lov na koliščarski zaklad' na Ljubljanskem barju, kjer se bodo otroci skozi igro naučili o življenju koliščarjev.

Vse družine so od 17. do 27. julija vabljene na razburljivo pustolovščino. S pomočjo namigov in zemljevida boste raziskovali Ljubljansko barje, spoznavali življenje koliščarjev ter si prislužili pravi mali koliščarski zaklad. V soboto, 26. 7., pa si boste lahko ogledali, kako so nekoč izdelovali glinene posode in druge vsakdanje predmete prazgodovinskih prebivalcev Ljubljanskega barja. Več informacij o dogodku dobite na povezavi Morostig - hiša narave in kolišč. 

Za vse, ki vas zanima življenje koliščarjev, so na Občini Ig pripravili 10 zanimivosti, za katere nekateri (zagotovo) še niste vedeli.

Prazgodovinska koliščarska naselja na Ljubljanskem barju so nastala na vodnih robovih, kjer so ljudje sobivali z naravo – domove so gradili iz lokalnega lesa, znali izkoristiti danosti okolja in pri tem ohranjali naravno ravnotežje.

Poleg ribolova in lova so koliščarji nabirali divje sadeže, oreščke in zelišča, ki so rasla v bližini. Na bližnjih poljih so gojili žita, grah ter lan, iz katerega so tkali oblačila. Samooskrba je bila ključ njihovega preživetja in trajnostnega gospodarjenja.

Koliščarska naselja sodijo med pionirske primere trajnejše naselitve na območju današnje osrednje Slovenije in v širši alpski regiji – prebivalci so svoja naselja postavljali tako, da so bila povezana s plovnimi in kopenskimi potmi, kar je omogočalo izmenjavo surovin in idej.

Kolo, najdeno na Ljubljanskem barju, je bilo povsem iz lesa in brez železnih žebljev – koliščarji so bili izredni mojstri obdelave lesa in so izključno s tesarskimi tehnikami znali izdelati tudi tako napredne inženirske podvige, kot je kolo.

Naravni pogoji barja z malo kisika so omogočili ohranitev ne le konstrukcije podpornih arhitekturnih elementov (kolov), ampak tudi predmetov iz tekstila, vrvi, orodij, celo košar ter otroških igrač. To je arheologom omogočilo izjemno podroben vpogled v vsakdanje življenje koliščarjev.

Vsaka najdba razkriva svojstveno zgodbo o prehrani, socialnem življenju in tehnološki iznajdljivosti prazgodovinskih prebivalcev barja.

Poselitev koliščarjev na Ljubljanskem barju se časovno razteza prek treh tisočletij, okvirno od 4600 pr. n. št. do 1500 pr. n. št. Najstarejše trenutno znano najdišče z arheološkimi najdbami koliščarjev v Sloveniji je Verd pri Vrhniki.

Našli so ostanke brezove smole, ki so jo žvečili – bodisi za užitek, zdravje, dezinfekcijo ustne votline ali - najverjetneje - kot pomoč pri obdelavi orodja. V teh smolah so včasih ohranjeni celo odtisi zob.

Izjemna ohranjenost in arheološka vrednost koliščarskih najdišč na Ljubljanskem barju in drugje na območju Alp sta pripeljali do vpisa kolišč na Unescov seznam svetovne dediščine pod nazivom Prazgodovinska kolišča okoli Alp.

Koliščarska naselja niso značilna le za Ljubljansko barje, temveč so del širšega vzorca poselitve celotnega alpskega prostora – kolišča najdemo v Švici, Franciji, Italiji, Avstriji in Nemčiji, kar priča o izjemnih znanjih in povezavah prazgodovinskih Evropejcev.

Poleti 1875 je Karel Dežman sistematično izkopal in dokumentiral prve koliščarske ostaline, kar je pomenilo začetek znanstvenega proučevanja prazgodovine barja. Od leta 1875 do danes so našli kar 40 koliščarskih naselbin, zadnjo leta 2009 na območju Ljubljane.