Nove prehranske smernice v šolah: Kaj se je spremenilo na šolskih krožnikih?

Slovenski sistem šolske prehrane velja za enega najbolje organiziranih in najbolj dostopnih na svetu, so zapisali pri NIJZ: "Z začetkom šolskega leta 2024/2025 so bile uvedene nove prehranske smernice, ki poleg prehranske ustreznosti večjo pozornost namenjajo tudi trajnostnim vidikom prehranjevanja."

Zapisali so tudi, da raziskava, izvedena na 101 osnovni šoli, kaže, da ima sistem šolske prehrane velik, a še ne povsem izkoriščen potencial za spodbujanje trajnostnih prehranskih navad. Kosila običajno vključujejo svežo zelenjavo in pitno vodo, redkeje pa stročnice, polnozrnata živila in kaše. Pogosteje so prisotna beljakovinska živila živalskega izvora, medtem ko se šole vse bolj trudijo vključevati lokalna in sezonska živila.

Prehod na nove smernice prinaša številne priložnosti, da se šolska prehrana prepozna kot ključna družbena, zdravstvena in razvojna politika, ki zmanjšuje neenakosti, krepi povezave med šolami in lokalnimi skupnostmi ter postavlja temelje za zdravo in trajnostno prihodnost otrok in družbe.

Zgodovina šolske prehrane na Slovenskem sega v konec 19. stoletja, ko so premožnejši posamezniki začeli organizirati dobrodelne pobude za prehrano otrok. V 20. letih prejšnjega stoletja so nastale prve mlečne kuhinje, po letu 1960 pa se je začela sistematična ureditev šolske prehrane z obveznimi kuhinjami in pomočjo za socialno šibkejše otroke.

Danes šolska prehrana predstavlja strokovno, kadrovsko in zakonsko podprt del izobraževalnega sistema, ki pomembno prispeva k družbenemu kapitalu. Po besedah doc. dr. Mateja Gregoriča z NIJZ so nove smernice zasnovane tako, da jedilniki niso le prehransko ustrezni in okoljsko vzdržni, temveč tudi izvedljivi, ekonomsko racionalni, kulturno vključujoči in vzgojno podprti.

Prehrana danes ni več le osebna izbira, temveč tudi družbeni in kulturni izziv. Mladi imajo pri tem pomembno vlogo – niso le prejemniki informacij, temveč tudi aktivni soustvarjalci sprememb.

"Šolski obroki niso le hrana, ampak učni proces, ki oblikuje odnos do hrane, trajnost in spoštovanje do okolja," poudarja Maja Škrlj, dietetičarka z NIJZ. Aktivno vključevanje otrok v pripravo obrokov, šolske vrtove in kuharske delavnice krepi razumevanje prehrane ter spodbuja odgovoren odnos do hrane.

Javno naročanje živil je eden ključnih izzivov pri prehodu na trajnostno prehrano. Po besedah raziskovalke Neže Fras z NIJZ lahko javno naročanje pomembno vpliva na preoblikovanje prehranskega sistema in krepitev lokalnih dobavnih verig. "Pomembno je, da naročanje spodbuja prednostno izbiro ekoloških in lokalnih živil ter vključuje merila, ki nagrajujejo prehransko kakovost, kratke dobavne verige in trajnostno pridelavo," poudarja Frasova.

Šola je prostor, kjer otroci razvijajo odnos do hrane in okolja. Projekti, kot je Šolska shema sadja, zelenjave in mleka, omogočajo neposreden stik z lokalnimi pridelki ter krepijo prehransko in okoljsko pismenost.

"Ko otrok sodeluje pri pripravi jedi ali poskusi lokalno pridelano jabolko, to izkušnjo prenese domov in s tem spodbuja pogovor o hrani," pojasnjuje Vida Fajdiga Turk z NIJZ.

Kljub dobro organiziranemu sistemu pa ostaja zmanjševanje odpadne hrane pomemben izziv. Dr. Matej Gregorič opozarja, da 'mladi pogosto zavračajo bolj zdrave jedi, zato je ključno, da jih vključimo v načrtovanje obrokov in spremljanje zavržkov'. S tem se povečuje njihova odgovornost in sprejemanje zdravih izbir.

Šolska prehrana presega svojo osnovno funkcijo. Je socialni in zdravstveni ukrep, ki zmanjšuje neenakosti in krepi enake možnosti. Prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ poudarja, da 'šolska prehrana ne koristi le otrokom, temveč tudi družinam, lokalnim skupnostim in gospodarstvu'.

Najnovejša raziskava Biotehniške fakultete UL, NIJZ in NLZOH kaže, da je organizacija šolske prehrane v Sloveniji na visoki ravni, vendar so možnosti za trajnostni prehod še velike.

Prof. dr. Mojca Korošec izpostavlja, da 'večja prisotnost stročnic in polnozrnatih živil ter zmanjševanje mesnih izdelkov predstavljajo ključne korake k bolj trajnostnim šolskim obrokom'.

Slovenski sistem šolske prehrane ostaja eden najbolj vzdržnih javnih sistemov, ki neposredno vplivajo na zdravje otrok in prihodnost družbe. Kot pravi prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš: "V času, ko so mladi izpostavljeni agresivnemu trženju nezdrave, visoko procesirane hrane, ostaja šolska prehrana eden redkih stabilnih in zaupanja vrednih javnih sistemov. Z njim gradimo temelje za zdravo, pravično in trajnostno prihodnost."