Se trudite, da bi pripravljali čim bolj zdrave obroke, nato pa jih otrok zavrne? Kaj je tisto, kar otroke privabi, da se začnejo zanimati tudi za bolj zdrava živila, sadje in zelenjavo? Na kakšen način lahko zdravo in raznoliko hrano približate svojim malčkom ter naravno okrepite njihov imunski sistem? Na vprašanja odgovarja Bibina svetovalka Mojca Cepuš.
Kako raznoliko bi morali kuhati otrokom, da bi bilo zanje dovolj dobro oz. zdravo?
Dejstvo je, da sadje in zelenjava različnih barv vsebuje različne vire antioksidantov, vitaminov, mineralov in fitohranil, ki jih moramo s hrano nujno zaužiti. To še posebej velja za odraščajoče otroke, saj so ta hranila nujno potrebna za njihovo rast in normalen razvoj. Zato naj bo v vsakem obroku krožnik pisan, sestavljen iz več barv. Sadje in/ali zelenjava naj bo prisotno v vsakem obroku, torej vsaj petkrat dnevno v primeru petih obrokov.

Na kakšen način pripraviti hrano, ki jo ima otrok rad, na čim bolj zdrav način?
Pri otrocih, še posebej živahnejših, je priporočljivo, da jih čim bolj vključimo v pripravo obrokov in jih na ta način zaposlimo. Priložnost in odgovornost staršev pa je, da z uvedbo živil z ugodno prehransko sestavo otroku skozi igro in obedovanje skupaj z družino privzgojijo zdrav odnos do prehranjevanja. Od prehrane otrok in mladostnikov je namreč močno odvisno, kakšen odnos do hrane bodo imeli kasneje v življenju, katera živila bodo vključevali in kako bodo vrednotili pripravo in zaužitje hrane.
Če se vrnemo k osnovnemu vprašanju, lahko dodam, da je lahko zdrava in uravnotežena prehrana zelo okusna, zato je poleg vključevanja raznolikih živil pomemben tudi način priprave hrane. Izogibati se je treba nepotrebnemu cvrtju, pečenju pri visokih temperaturah in uživanju predpakiranih živil, ki vsebujejo sladkarije ali ostale procesirane ogljikove hidrate. Zaželeno pa je uživanje presne in nepredelane hrane (zlasti sadja in zelenjave), kuhanje na sopari in kuhanje v veliki količini vode, medtem ko pražimo in pecimo zlasti kvalitetna živila, kot so zelenjava, marinirani kosi pustega mesa, oreščki in podobno.
Kakšna živila je treba ponuditi otrokom, ki so nemirni, hiperaktivni?
Motnje pomanjkanja pozornosti (ADHD) pri otrocih vključujejo hiperaktivnost, impulzivnost in nepazljivost. S prehrano ne moremo vplivati na odpravo vzroka bolezni, lahko pa bistveno omilimo omenjene simptome. Prehrana s pozitivnimi učinki na ADHD vključuje kvalitetne beljakovine (meso, jajca, fižol, oreščki), kvalitetne sestavljene ogljikove hidrate (polnozrnate žitarice in ostala škrobnata živila, npr. kuhan neolupljen krompir, zelenjava in sveže, nepredelano sadje) in kvalitetne vire maščob, od katerih priporočajo zlasti omega-3-maščobne kisline (losos, tuna, deloma tudi bele ribe, orehi, brazilski oreščki, chia semena, konopljina semena in podobno).
Močno pa odsvetujejo uživanje enostavnih in predelanih ogljikovih hidratov, kot so sladkarije, visoko procesirani koruzni sirup, med (v glavnem vsi viri enostavnih sladkorjev), bela moka, bel riž in olupljen krompir, npr. pečen krompirček. Na hiperaktivnost otrok negativno vplivajo tudi aditivi, od katerih med nevarnejša sodijo zlasti barvila (rdeča, rumena), sladila (aspartam) in konzervansi, npr. natrijev benzoat.

Ali lahko na otrokovo izbirčnost pri hrani vplivajo tudi fizični in fiziološki vzroki? Na kakšen način?
Seveda. Kot fizičen dejavnih pri otrokovi izbiri hrane in izbirčnosti bi lahko navedli družinsko okolje, ki vključuje dostopnost do različnih vrst živil in razpoložljivost same hrane. Pri tem družinski obroki predstavljajo glavni dejavnik, s katerim lahko starši vplivajo na otrokove prehranjevalne navade. V prvi vrsti je to dajanje zgleda otrokom, postavljanje pravil in pričakovanj ter odprta komunikacija. Od teh družinskih navad so močno odvisni prehranski vnos otroka, pogostost in uravnoteženost obrokov ter druge prehranjevalne navade, ki imajo močan vpliv (pozitiven ali negativen) na debelost, motnje prehranjevanja in duševno zdravje – tudi ko otrok preide v odraslo obdobje življenja.
Kot fiziološki dejavnik pa bi lahko izpostavili telesno aktivnost, ki pozitivno vpliva na otrokov apetit in manjšo izbirčnost. Izobraževalni programi za delo staršev z otroki morajo biti usmerjeni v promocijo koristi telesne aktivnost in zmanjševanje časa, preživetega za televizijo ali ob videoigrah. Še en pomemben fiziološki dejavnik predstavlja dovolj kvaliteten spanec, ki vpliva na normalen apetit in preprečuje pretirano željo otrok po mastni, sladki in slani hrani.

Kako obogatiti vodo in otroka odvaditi od pitja sadnih sokov?
Sadni sokovi so koncentriran vir sladkorjev, ki za otroke niso priporočljivi, saj možgani ne zaznajo pravilno vstopa te energije (kalorij) v telo in zato ne vplivajo na njihovo sitost. Gre tudi za živila z visoko energijsko gostoto in nizko hranilno vrednostjo, zato naj bo dostop do njih zmanjšan na karseda nizko raven.
Namesto pitja sadnih sokov priporočam uživanje navadne vode ali sadnega/zeliščnega čaja, ki lahko osladimo z žličko medu. Dober nadomestek je tudi sveže iztisnjen sok citrusov, medtem ko je najboljša izbira še vedno ta, da otrok poleg nesladkane tekočine zaužije kakšen sezonski sadež, npr. neolupljeno jabolko, narezano na krhlje.
Na kakšen način izboljšati mlečne napitke, da bodo okrepili otrokov imunski sistem?
Mleko v zmernih količinah je hranilno bogato živilo, saj vsebuje vitamine in minerale, ki že sami po sebi krepijo otrokov imunski sistem. Najboljše je mleko tistih krav, ki se prosto pasejo(boljši vir omega-3-maščobnih kislin in linolne kisline). Še posebej priporočljivi so fermentirani mlečni produkti (npr. jogurt), ki so lažje prebavljivi in vsebujejo probiotike, ki spodbujajo rast ugodne mikrobiote v črevesju. Ugodna črevesna mikrobiota ima ključen vpliv na imunski sistem. Na trgu obstajajo tudi obogateni mlečni produkti, ki vsebujejo omega-3-maščobne kisline, vitamin D, vitamin B12, kalcij ipd., ki so smiselni, kadar otrok s svojo prehrano ne zaužije dovolj katerega izmed naštetih hranil.
VIRI:
Smitha Bhandari, 2019. ADHD Diet and Nutrition: Foods To Eat & Foods to Avoid. Spletni vir: https://www.webmd.com/add-adhd/adhd-diets
Scaglioni et al, 2018. Factors s Influencing Children's Eating Behaviours. Nutrients, 10 (6). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6024598/
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV