Tako lahko pri najstniku prepoznate znake uživanja drog

NOVICE
2
03.05.2021, 7:00

Mladostniki so kot ena najbolj ranljivih skupin v družbi lahko vsakodnevno izpostavljeni prepovedanim drogam in pogosto hitro podležejo. Tudi v Sloveniji. Preverite, kako lahko kot starši opazite znake, da vaš otrok uživa droge, kako se odzvati in kje poiskati pomoč!

Tako lahko pri najstniku prepoznate znake uživanja drog

Najstniki v Sloveniji pogosteje uživajo konopljo kot njihovi sovrstniki v tujini, sta pokazali raziskavi "Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC)" in "Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah (ESPAD)". V zadnjem obdobju je sicer uporaba konoplje med 15- in 16-letniki pri nas stabilna, vendar podatki raziskave iz leta 2019 kažejo, da med njimi narašča uporaba nekaterih drugih drog, predvsem stimulativnih, je opozorila Andreja Drev z Nacionalnega urada za javno zdravje (Nijz).

Predpubereteta: vstop v čas največjih sprememb odraščanja
Preberi še:
Predpubereteta: vstop v čas največjih sprememb odraščanja

"Mladostniki v procesu socializacije iz različnih okolij pridobivajo izkušnje, vrednote in vedenjske vzorce, na osnovi katerih gradijo tudi svoje vedenjske vzorce in prepričanja. Eno izmed teh okolij je skupnost oziroma širša družba, ki lahko s svojimi pravili, normami, organiziranostjo in dostopnostjo do psihoaktivnih snovi vpliva na mladostnikov odnos in na uporabo drog," je poudarila. "Podatki o dostopnosti in zaznanih tveganjih, povezanih z uporabo konoplje, pa kažejo, da v primerjavi z drugimi državami v Sloveniji nadpovprečno visok odstotek mladostnikov ocenjuje konopljo kot lahko ali zelo lahko dosegljivo. Tako namreč meni polovica 15-letnikov in skoraj dve tretjini 17-letnikov. Obenem slovenski mladostniki zaznavajo redno uporabo konoplje kot tveganje v manjšem odstotku kot dijaki v večini drugih držav in tudi odstotek mladostnikov, ki zaznava ekstazi kot zelo ali precej dostopen, je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami visok," je izpostavila. 

Ko govorimo o zlorabi drog pri nas, je med starimi od 15 do 18 let najbolj pereč problem uporaba konoplje, ki je najlažje dosegljiva tudi cenovno.

Raziskava Nijz "Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018)" je denimo pokazala, da je konopljo vsaj enkrat v življenju poskusila petina (20,6 odstotka) 15-letnikov v Sloveniji, medtem ko je v drugih državah vsaj enkrat v življenju konopljo uporabilo "zgolj" 13 odstotkov mladih iste starosti. Raziskava je bila izvedena tudi med 17-letnimi dijaki in rezultati so pokazali, da je konopljo že uporabilo 42,5 odstotka 17-letnikov, ekstazi 4,6, kokain 4,1, čudežne gobice 4,2, amfetamin 3,8 in hlapila 3,6 odstotka. O dnevni uporabi konoplje je pri nas poročalo 2,7 odstotka 15-letnikov in 3,7 odstotka 17-letnikov, raziskava pa je zajemala tudi vprašanje o dostopnosti konoplje. Zaskrbljujoče je, da je 49 odstotkov 15-letnikov in 63 odstotkov 17-letnikov ocenilo, da bi v naslednjih 24 urah do konoplje dostopali lahko ali zelo lahko. Primerjava podatkov s slovenskimi še pokaže, da mladostniki iz Slovenije pri obeh kazalnikih presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav in se uvrščajo v sam vrh 45 držav, ki so bile vključene v raziskavo, je poudarila Drevova.

V okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje na Območni enoti Maribor deluje Center za preprečevanje odvisnosti (CPO), javni verificiran socialno varstveni program, namenjen vsem, ki imajo težave z eksperimentiranjem in zasvojenostjo od prepovedanih drog in njihovim najbližjim. Starši in mladostniki se lahko za pomoč in obravnavo ter tudi za informacije obrnejo na:

e-mail: info.cpo@nijz.si
GSM: 031 744 494 (od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro)

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je v letu 2019 izvedel Evropsko raziskavo o alkoholu in preostalih drogah (ESPAD 2019). Podatki za Slovenijo kažejo, da je 23,2 odstotka anketiranih dijakov, starih 15 in 16 let, vsaj enkrat v življenju uporabilo konopljo. Primerjava z drugimi državami pokaže, da se Slovenija po uporabi konoplje znova uvršča precej nad povprečje, saj je raba konoplje v tujini v povprečju znašala "le" 16 odstotkov. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je samo 44 odstotkov slovenskih dijakov menilo, da je redna uporaba konoplje zelo tvegana, kar je najmanj med vsemi sodelujočimi državami v raziskavi in precej pod povprečjem evropskih držav, ki je znašalo 59 odstotkov.

V raziskavo ESPAD so bila vključena tudi vprašanja v zvezi z uporabo drugih poživil: ekstazi, amfetamini, metamfetamini, kokain in krek. Vsaj eno od njih je že uporabilo 6,3 odstotka 15- do 16-letnikov; ekstazi je uporabilo 2,9 odstotka anketirancev, amfetamine 1,3, metamfetamine dva, kokain 2,9 in krek 0,9 odstotka. LSD ali drug halucinogen je užilo 3,2 odstotka slovenskih dijakov, podoben je bil delež mladih, ki so poskusili nore gobe (3,1 odstotka). Delež anketirancev, ki so že preizkusili GHB, pa je bil kot vsa leta doslej nizek in je znašal 0,6 odstotka. V raziskavo ESPAD je med opioidi zajet le heroin; poskusilo ga je 0,7 odstotka 15- do 16-letnikov, kar nas uvršča nekoliko pod povprečje drugih držav, je sporočila Drevova.

Najstniki so ranljivi in hitro podležejo pritiskom. Najbolj pogosto uživajo marihuano, druge prepovedane droge, kot so denimo kokain, heroin, ekstazi, so med njimi manj zaznane.
Najstniki so ranljivi in hitro podležejo pritiskom. Najbolj pogosto uživajo marihuano, druge prepovedane droge, kot so denimo kokain, heroin, ekstazi, so med njimi manj zaznane./ FOTO: Dreamstime

Številke torej kažejo, da so med slovenskimi najstniki droge prisotne in dostopne že zgodaj, okoli 15. leta. Zaskrbljujoč podatek, saj lahko uživanje drog vodi v odvisnost in hude težave. A kako naj starši prepoznajo znake, da njihov otrok uživa nevarne substance? "Znaki, ki se pojavijo zaradi uporabe drog, so v številnih drobnih spremembah najstnika, kot so zaspanost, zamujanje v šolo, pozabljanje na obveznosti, pomanjkanje energije in motivacije, konfliktnost oziroma konfliktni odnosi s starši ali učitelji, ki jih prej ni bilo. Starši lahko v sobi in/ali v oblačilih najdejo papirčke za zvijanje jointov, neznan prah bele ali rjavkaste barve, sledi aluminijaste folije in podobno," je nanizala predsednica Društva UP za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije, Anita Grbić.

Še očitnejši znaki in vidnejše spremembe so pri uporabi alkohola, ko pri najstniku lahko zaznamo vonj po alkoholu, motnje v koordinaciji in govoru, glavobole, utrujenost, bled videz s podočnjaki in rdečimi očmi, slabši spomin in slabo telesno kondicijo. "Seveda omenjeni znaki ne kažejo vedno na uporabo droge ali alkohola in je treba usmeriti več pozornosti na spremljanje sprememb," je poudarila. "Pri mladostnikih so zaradi zasvojenosti lahko ogrožene osnovne razvojne naloge in normalen potek psihofizičnega razvoja," je opozorila. S kontinuirano uporabo droge se namreč zgodi odstopanje od prejšnjega načina življenja – velikokrat se spremeni življenjski stil najstnika, prepričanja, opuščanja dejavnosti, sprememba družbe, zapiranje vase in tako dalje, spremljajo ga tudi novi načini služenja denarja/preprodaja drog, kriminalna dejanja – tatvine, prevare, prostitucija in podobno, je izpostavila.

Kadar starši začutijo, da so težave večje, kot bi jih lahko obvladali, naj se obrnejo po pomoč na strokovne službe. Strokovnjaki, ki so usposobljeni za informiranje, svetovanje, obravnavo in usmeritve, vas bodo slišali in pomagali. Spodbujamo odprt, iskren pogovor v družini, saj bodo mladostniki v takšnem pogovoru, kjer čutijo, da lahko zaupajo, povedali več, kot starši pričakujejo.
Predsednica Društva UP, Anita Grbić

Staršem, ki se soočijo s problemom uporabe prepovedanih drog, priporoča, naj se čim prej obrnejo na svetovalne strokovne službe, naj poiščejo informacije in pomoč v svetovalnih službah šole, centrih za socialno delo, zdravstvenih domovih, centrih za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog, nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo. "Ob informacijah bodo dobili podporo, partnerja na poti soočanja z izzivom, ki mnogokrat prinaša strah, občutek lastne ogroženosti in izgube kontrole nad vsakdanjo rutino," je zatrdila. V Društvu UP imajo na primer poseben program za mladostnike in starše,"kjer skupaj raziskujemo najboljše rešitve v reševanju perečih družinskih problemov, med katerimi je tudi problematično uživanje drog in alkohola, tukaj smo njihovi podporniki in partnerji".

Kako se z najstniki pogovarjati o kočljivih temah?
Preberi še:
Kako se z najstniki pogovarjati o kočljivih temah?

Po njenem mnenju lahko veliko naredimo tudi z informiranjem, seznanitvijo z dejstvi in posledicami občasne ali redne zlorabe drog in alkohola. "Tukaj imamo kot starši velik vpliv, še posebno z jasnim in odločnim sporočilom o neodobravanju uporabe drog, a z odprtim, iskrenim odnosom, kjer smo vedno dobri poslušalci in "učitelji"da smo se dobro poučili o tem področju," je poudarila. Opozorila je še na tveganje velikega pritiska vrstnikov"in tukaj je potrebna pomoč pri obvladovanju pritiska, odprt pogovor, da ni potrebe po "dokazovanju", kjer je vpletena uporaba drog, alkohola in cigaret" in pozvala, naj pri mladostnikih vselej spodbujamo razvoj pozitivne samopodobe, kritičnosti in dialoga.

Program Društva UP je namenjen mladim, ki se srečujete s težavami zaradi uživanja drog, alkohola in drugih tveganih vedenj, ki lahko pripeljejo do zasvojenosti ali do pridruženih težav v zdravju, medsebojnih odnosih, šoli, preživljanju prostega časa ... Informacije in svetovanje nudijo mladim, njihovim staršem in bližnjim osebam.

DRUŠTVO UP:

T: 01 434 25 70
M: 030 312 313 in 041 469 448
e-mail: drustvo.up@siol.net, drustvo-up.si

Proti uporabi drog se borijo tudi na Policiji, kjer po njihovih zagotovilih ne delujejo samo kot represivni organ, temveč tudi v smislu preventivnega in izobraževalnega sodelovanja. "Skupaj z drugimi je vloga Policije v preventivnem delovanju in odvračanju mladostnikov in širšega kroga ljudi, da bi padli v krog preprodaje in odvisnosti ter uživanja prepovedanih drog," so poudarili. Veseli podatek, da v času epidemije covida-19 niso zaznali porasta uživanja, kar pripisujejo tudi omejitvenim ukrepom, zaradi katerih se najstniki manj družijo. Sicer pa na leto pri mladih, starih od 15 do 18 let, zaznajo približno 500 prekrškov in okoli 100 kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Za prekršek je po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami predpisana globa v višini 208 evrov in zaseg droge, za kazniva dejanja iz Kazenskega zakonika pa je – odvisno od načina storitve – predpisana zaporna kazen, ki je lahko tudi 15 let. Prepovedani so posedovanje, prodaja, pridelovanje, predelovanje in podobno, medtem ko ni predvidene kazni zgolj za uživanje, kar na Policiji ocenjujejo za primerno ureditev.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke


Janša: S ponedeljkom cepivo na voljo za vse ...
Mavericksi so vzeli mero Netsom kljub razgretemu ...
Bill Gates z bivšo enkrat letno na dopust?
V šov Sanjski moški vstopa pet novih deklet: ...
Kaj se zgodi, če uživate preveč beljakovin?
Okusna jed na žlico, ki jo lahko pripravite tudi ...
Ana Praznik na robu solz: 'Mama je ena sama'
Koliko časa bi človek preživel na drugih planetih?
Kaj je ta izboklinica na trebuščku?
Tako se letos pripravljamo na dopust. Oziroma se ...
Mnogi ga imenujejo čudež narave
Za pripravo hitrih in enostavnih obrokov imejte ...