Bibaleze.si

»Zebe me, v šolo moram hoditi v umazanih oblačilih ... «

M.K.
Novice 5
07. 10. 2014 08.40

Otroštvo naj bi bil najlepši čas življenja. Brezskrbno, igrivo, zabavno ... Čas, ko naj bi bile otrokova edina skrb igrače in prijatelji. A žal temu že dolgo ni tako. Tudi Slovenijo namreč pesti vse večja revščina, otroci pa so najbolj ranljivi ujetniki situacije. Dobrodelne organizacije poskušajo pomagati po svojih najboljših močeh, a potrebujejo tudi našo pomoč. Kako pomagati?

Slovenijo pesti vse večja revščina, otroci pa so najbolj ranljivi ujetniki situacije, iz katere mnogi ne vidijo izhoda. Slika je simbolična.

Slovenijo pesti vse večja revščina, otroci pa so najbolj ranljivi ujetniki situacije, iz katere mnogi ne vidijo izhoda. Slika je simbolična.
Slovenijo pesti vse večja revščina, otroci pa so najbolj ranljivi ujetniki situacije, iz katere mnogi ne vidijo izhoda. Slika je simbolična.FOTO: iStockphoto
"Pred nekaj meseci sem ostala brez službe, doma je tudi mož. Žal ne dobi dela, ki bi bilo plačano. Nahraniti morava dva otroka, vendar ju ne moreva. Dostikrat ju pošljeva spat brez večerje. V vrtec in šolo hodita v starih, premajhnih in ponošenih oblačilih. Sanjata o igračkah, ki jih imajo njuni sovrstniki, a jim jih žal ne moreva privoščiti. Njune želje ostanejo neizpolnjene … Nemočna sva … Želiva jima omogočiti dostojno življenje, vendar imava iz dneva v dan bolj zvezane roke …''

To je le ena izmed številnih grenkih zgodb, ki se odvija za zaprtimi vrati slovenskih domov. Vse več ljudi je v stiski, vse več jih ne ve, kakšno jutro, prihodnost jih čaka. Mnogi za pomoč prosijo na raznih socialnih omrežjih, mnogi se s tresočim glasom ustavijo na okencu kakšne dobrodelne organizacije. Njihova bolečina je iz dneva v dan močnejša, njihovo brezno obupa pa vse globlje.

Pomagati je odgovornost vseh nas. Kako? Preverite TUKAJ

Najbolj ranljivi ujetniki revščine so otroci

Slovenija nedvomno postaja dežela revščine in najbolj ranljivi ujetniki situacije so prav otroci. »Komaj čakam, da končam osnovno šolo in si poiščem službo, da bom pomagal staršem in sestrici. Že več kot teden dni smo namreč brez elektrike, brez tople vode. Zebe nas, v šolo moram hoditi v umazanih oblačilih ter luknjastih supergah, zaradi česar se me sošolci izogibajo in grdo govorijo o meni.« Otrok s podobnimi zgodbami je vse več. Zaradi hude družinske stiske se vsak dan srečujejo z lakoto, boleznimi, socialnim izključevanjem, neenakostjo, nedostopnostjo do dobrin, ki so ne obhodne za njihov zdrav razvoj, izgubo varnosti, spodbud, razumevanja lastne družine, celo z mislijo na samomor. Prikrajšani so za zdrav razvoj in sanje o prihodnosti.

Z donacijami in nakupi majčk so lani v sklopu projekta Mali koraki za VELIK CILJ zbrali kar 71.500 evrov in s tem pomagali mnogim socialno ogroženim družina. Pomagali bodo tudi letos!
Z donacijami in nakupi majčk so lani v sklopu projekta Mali koraki za VELIK CILJ zbrali kar 71.500 evrov in s tem pomagali mnogim socialno ogroženim družina. Pomagali bodo tudi letos!FOTO: Svet na Kanalu A
Nekateri prej kot na pomoč pomislijo na samomor

Varčevalni ukrepi države so najbolj prizadeli prav socialno najšibkejše, rezi v socialne transferje pa so tiste, ki so že tako živeli na robu, pahnili še korak bližje k deložacijam in lakoti. Seveda se med tistimi, ki potrkajo na vrata humanitarnih organizacij, kdaj najde tudi kdo, ki takšno pomoč zlorablja ali kdo, ki dobljeno finančno pomoč porabi za nakup kakšne luksuzne dobrine, ne za oskrbo družine z osnovnimi živili, a večina organizacij danes dobro nadzoruje namen porabe dobljenih sredstev, tako da je takih primerov vse manj. A še bolj kot to so zaskrbljujoči tisti posamezniki in družine, ki pomanjkanje prikrivajo in pomoči ne želijo poiskati. To so namreč ljudje, ki bodo prej pomislili na samomor, kot pa zaprosili za pomoč in najhuje je, da o tem, da bi si vzeli življenje, razmišljajo tudi otroci, tisti, ki še niti niso začeli zares živeti.

Otroci, ki živijo v revščini, imajo z vidika razvojne psihologije zelo slabo perspektivo tako na ravni aktualnega kot kasnejšega razvoja, so prepričani psihologi. Vse, kar si ta nedolžna bitja želijo, je le še hrana; o igračah, znanju, druženju in življenjskih ciljih tu običajno ni ne duha ne sluha. A ne bi smelo biti tako. Nobenemu otroku ne bi smeli dopustiti, da zaradi revščine ne bi imel upov, sanj. Vendar je resničnost žal veliko bolj kruta in zato veliko otrok v skladiščih, kamor s starši pridejo po pakete pomoči, raje kot po igračah, plane po kosu kruha in litru mleka – situacija, ki se dotakne vsakogar in ki se ne bi smela zgoditi.

Mali koraki za VELIK CILJ!

Pomagati otrokom iz socialno ogroženih družin je odgovornost in naloga vseh nas. In prav zato bodo tekači medijske hiše Pro Plus od 14. do 17. oktobra tekli za dober namen. Pod okriljem projekta Mali koraki za VELIK CILJ in pobudnika akcije Jana Golje bodo tudi letos zbirali sredstva za socialno ogrožene družine z otroki in s pomočjo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste poravnali stroške položnic socialno ogroženih družin ter tako poskušali na otroške obraze povrniti prisrčne ter nagajive nasmehe.

Svoj delček za dobrodelni cilj lahko že danes prispevate prek mobilnih in stacionarnih telefonov, z nakazilom na TRR oz. z nakupom majčke Mali koraki za VELIK CILJ. Pomagajmo povrniti nasmehe na otroške obraze!
Svoj delček za dobrodelni cilj lahko že danes prispevate prek mobilnih in stacionarnih telefonov, z nakazilom na TRR oz. z nakupom majčke Mali koraki za VELIK CILJ. Pomagajmo povrniti nasmehe na otroške obraze!FOTO: Damjan Žibert

Letošnja akcija Mali koraki za VELIK CILJ bo že četrta po vrsti in do sedaj so vsako leto zbrana sredstva namenili različnim društvom. Izreden odziv na lansko akcijo, predvsem pa sprememba, ki jo je prinesla akcija, sta botrovala odločitvi, da letos nadaljujejo z zbiranjem sredstev za socialno ogrožene družine z otroki. »Komaj sem verjel, da je bila lanska akcija tako uspešna. S pomočjo gledalcev smo namreč zbrali kar 71.500 evrov in s tem pomagali mnogim socialno ogroženim družinam,« pravi Jan.

Pridružite se!

Dobrodelni tek bo ekipa končala z družabnim tekaškim dogodkom na Atletskem stadionu Bonifika v Kopru. Tja so vabljeni vsi navdušeni tekači, kot tisti, ki se bodo spopadli s svojimi prvimi kilometri. Svoj delček za dobrodelni cilj lahko že danes prispevate prek mobilnih in stacionarnih telefonov, z nakazilom na TRR oz. z nakupom majčke Mali koraki za VELIK CILJ. Več informacij o akciji najdete TUKAJ.

Komentarji (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
2suzana 07. 10. 2014 09.58
+11
Če jaz pogledam po naši šoli me dosti krat zaboli ko vidim umazanega otroka s prekratkimi hlačami.Ker pa vem od koga je me prime jeza.Mama kadi.se fura okrog z avtom, (tako je prišla do treh otrok brez očeta)...Otrok noče oblačil,se obupno obnaša še bolj pa smrdi (12 let star otrok mora sam skrbeti za higieno) CSD jim je naredil kopalnico in se že nekaj let ukvarja z njimi brez uspeha in napredka.Denarna pomoč in otroški dodatek gre za bencin,frizerja in cigarete.Takim več ne pomagam in zaradi tega ne prispevam v nobeno organizacijo,ki take podpira.Boljšim staršem so odvzeli otroke ne vem kaj tukaj čakajo.
SBP 07. 10. 2014 02.33
+11
Radi bi pomagali takim družinam - vendar le osebno, brez organizacij, ker jim enostavno ne zaupamo in ker porabijo večino sredstev za svoje zaposlene in \"administrativne stroške\". Kam se obrniti?
pixna 07. 10. 2014 15.47
+4
Dovolj bo že pogledati okoli sebe - sosedje, prijatelji, vrtec, šola ...
User493204 17. 10. 2014 14.35
-2
Če nočeš organizaciji dati kaj sprašuješ kam se obrniti? Jaz tud ne dajem nobeni organiaciji, slep pa tud nisem in dam denar v roko tistemu ki ga rabi. Sej jih vidiš
nonna 06. 10. 2014 19.07
+31
Zakaj Karitas in Rdeči Križ ne preverita kdo resnično potrebuje pomoč? Poznam kar nekaj takih, ki si lahko privoščijo hrano in obleke, pa gredo po oblačila na Karitas, nato jih pa na Facebooku prodajajo. Ob tem, da nekdo, ki bi resnično potreboval ta oblačila, zaradi njih ostane brez, pa samo skomignejo z rameni in rečejo, saj nisem jaz kriv, če ne preverijo. Sram je lahko vse take.
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Spremeni nastavitve piškotkov Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1071