"Če sem iskrena, sem zanosila zgolj zaradi tega, ker si še nikoli v življenju nisem tako močno želela seksa kot pred nekaj meseci. Tako hudo je bilo, da sem celo izračunala, koliko dni sem bila brez, a zdaj se zdi to tako neokusno,'" je za britansko spletno stran Metro spregovorila 25-letna Britanka, ki je v času samoizolacije zaradi nenadne globalne pandemije koronavirusa kot številni drugi po vsem svetu za več tednov ostala ujeta v lastnem domu. Zgodilo se je nek povsem običajen petek zvečer, ko je šla s prijatelji in sodelavci na pijačo, po dveh steklenicah vina pa jo je eden izmed njih, komaj 19-letni fant, odpeljal domov. Oba sta vedela, da gre zgolj za avanturo za eno noč, zato se po tem skorajda nista več videla, sama pa se na to ni več ozirala. Več kot mesec dni pozneje je britanska vlada razglasila obvezno karanteno za državljane, sama pa je ugotovila, da ji menstruacija že tri tedne zamuja. Test nosečnosti je bil pozitiven.

"Takoj mi je bilo jasno, da otroka ne morem obdržati, in niti pomislila nisem na to, da bi za nosečnost povedala otrokovemu očetu. Morda je imel pravico vedeti, a dvomim, da je načrtoval otroka še pred svojim dvajsetim rojstnim dnem,'" je za Metro zaupala anonimna Britanka, ki je z grozo spoznala, da bo morala splav opraviti sama – doma. Stroga pravila zaradi koronavirusa so namreč splav ženskam še vedno dopuščala, a je bil postopek precej drugačen kot prej. Najprej jo je čakal 45-minutni telefonski posvet z zdravstvenim delavcem, v tem času pa mu je morala predložiti vso svojo zdravstveno zgodovino, prav tako pa ga je morala prepričati, da si splava res želi. Ob tem je dodala, da jo je jezilo, kako je povsod brala o zabavnih stvareh, ki jih lahko med karanteno počneš doma, nihče pa ni poročal o novih postopkih za zdravstvene primere, ki nimajo povezave s koronavirusom.

Čez nekaj dni je prejela potrebne tablete; prva, ki jo je morala vzeti, je ustavila nosečniške hormone, druga, ki jo je morala zaužiti dan pozneje, pa je poskrbela za krčenje maternice. "Dve uri pozneje sem začela krvaveti. Bila sem hvaležna, da smo v samoizolaciji. Če bi šla v službo, bi se morala delati, da se ni nič spremenilo, a v resnici je bilo vse drugače,'" je dejala in zaključila, da je še danes prepričana, da je bil splav prava odločitev, a da je bila zaradi samoizolacije prisiljena v neprestano razmišljanje o otroku, ki ne bo nikoli obstajal. "Vseeno se sprašujem, v kaj bi odrasla moja punčka. Prepričana sem, da je bila punčka. Morda bi postala premierka. Tega ne bom nikoli izvedela. Svoje zgodbe nisem povedala nikomur. Lahko bi poklicala tudi svetovalca, a kaj pa naj bi rekla? Kadarkoli sem vklopila televizijo, sem videla pogumne novopečene mamice, ki so rojevale med svetovno zdravstveno krizo, jaz pa sem svojega otroka splaknila v stranišče. Hvaležna sem, da ni nihče od mojih podlegel koronavirusu. Še vseeno pa čutim, da sem v tej pandemiji nekoga izgubila, a ne morem odkrito žalovati."