»Vsakič znova se zaljubim v te male štručke, ki tako hvaležno sprejemajo neinvaziven dotik. Najlepši občutek je, ko se telesca po stresnem porodu sprostijo, zamiki lobanjskih kosti poravnajo, zmanjšajo se krčki, polivanje, izboljša se sesalni refleks in prebava ...« nam je o izvajanju kraniosakralne terapije zaupala Sabina Miklavčič, inštruktorica pilatesa in kraniosakralna terapevtka. Za kaj vse je odlična kraniosakralna terapija za dojenčke pa si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Kaj je kraniosakralna terapija? V katerih primerih je priporočljiva in na kakšen način deluje na telo?

Kraniosakralna terapija je zelo nežna oblika manualne osteopatije. S subtilnimi gibi terapevt vodi osebo v globoko sprostitev, s katero telo spodbudi k samozdravljenju. Kraniosakralno terapijo je prvi definiral ameriški zdravnik in kirurg dr. Andrew Taylor Still, njegov učenec ameriški osteopat dr. William Garner Sutherland pa je nadaljeval z njegovim delom in velja za utemeljitelja kraniosakralne osteopatije. Ugotovil je, da se lobanjske kosti in vse strukture v telesu premikajo in gibajo v nekem ritmu, ki mu pravimo tudi 'Dih življenja' ali primarni respiratorni sistem. Posledično nepravilnosti tega gibanja povzročajo patološke spremembe, ki vplivajo na našo postavitev telesa, kar pa je lahko tudi vzrok različnim boleznim. 

Kranium pomeni lobanja, sakrum križ. V prevodu bi lahko rekli, da je to lobanjsko-križnična terapija. Neposredno deluje na centralni živčni sistem, endokrilni in limfni sistem, vzpostavlja pravilno gibanje kranialnih kosti, hrbtenjače in spodbuja pretok in drenažo cerebrospinalne tekočine. Sprošča in vzpostavlja pravilno gibanje tako v mehkih kot trdih tkivih. Pomaga pri bolečinah v hrbtenici, napetosti v mišicah, pri poškodbah, prekomernem ali vsakdanjem stresu, stalnih kroničnih obolenjih, glavobolih, pomaga odpravljati težave po prometnih nesrečah in drugih travmatično/stresnih dogodkih. Nosečnicam pomaga kot priprava na porod, ženskam po porodu in dojenčkom k hitrejšemu okrevanju, premagovanju obporodnih travm in sproščanju kompresij glavice. Športnikom regenerira telo po napornih treningih in spodbuja mišice, da ostanejo elastične in funkcionalne. Otrokom in mladostnikom se priporoča za boljšo koncentracijo in sprostitev, starostnikom lajša bolečine in poveča gibljivost. V večini primerov pride med terapijo do globoke sprostitve telesa in uma in s časoma se tudi sami spet naučimo občutiti potrebe lastnega telesa.

Po čem se kraniosakralna terapija razlikuje od drugih vrst terapij?

Na trgu obstaja ogromno odličnih oblik in vrst terapij in tudi ogromno izobraževanj, ki te naučijo zelo dobrih in učinkovitih tehnik, ni pa nujno, da popeljejo tebe samega, v prvi vrsti kot osebo, in šele kasneje kot terapevta skozi celoten proces zdravljenja. Naš študij KST je potekal tako. Vse protokole, ki smo se jih učili pri učitelju Milanu Vidmarju, smo prečutili tudi na lastnih telesih. Vsaka vrsta terapije je na svoj način lahko zelo učinkovita, če za njo stoji pristna oseba, s pravim namenom in znanjem, ki temelji predvsem na izkušnjah, praktičnem znanju, ne le teoriji. Razlika ... hmm ... Pri kraniosakralni terapiji lahko terapevt pride zelo globoko v živčni sistem, kar pomeni, da lahko s tem razrešuje tudi hujše oblike travmatičnih dogodkov, katerih posledica so lahko tudi avtoimune, kronične bolezni, bolečine istočasno pa je zelo učinkovita tudi pri akutnih težavah. Znanj in vrst terapij v svetu je preveč, da bi lahko primerjala KST z drugimi vrstami terapij, v katere se nisem poglabljala. Vsaka oblika terapije pa ima svoj namen in vsaka, koriščena premišljeno lahko pomaga na svoj način.

Ker je torej metoda popolnoma nežna in neinvazivna, se super obnese tudi pri dojenčkih. Kako lahko terapija pomaga dojenčku in zakaj je priporočljiva?  

Vsaka nosečnost in predvsem porod, tudi če je popolnoma enostaven in brez komplikacij je tako za mamo kot otroka, v nekaterih primerih celo za partnerja, ki ju spremlja, zelo intenzivna in lahko tudi travmatična psihofizična izkušnja. Novorojenček se sooča s svojimi prvimi izzivi že medtem ko potuje skozi faze poroda iz toplega, varnega in mirnega zavetja maternice v čisto nov, nepoznan, hiter, hladen (nori) svet, novih ljudi in energij, kjer se pravo učenje šele zares začne.  

Vsak stresni dogodek človeka in njegovo telo spravi v krč, in dokler tega krča ne sprostimo tudi na fizični ravni, se nikakor ne moremo premakniti naprej. Enako velja za dojenčka in mater. Če ne sprostimo in »zacelimo« travme v telesu, lahko ostane in z njo živimo celo življenje, ker niti ne vemo kakšen je občutek, če je ni. Priporočljiva je za dojenčka, ki neprestano joče, ne spi, ima hude krče, poliva, se ustraši ropota ali dotika, ima ekstenzije (nazaj, levo, desno), se težje doji, oziroma ima šibak sesalni refleks, težave ob rasti zobkov, ... Karniosakralna terapija spodbuja razvoj, rast in ravnovesje v telesu nedonošenih dojenčkov.  Med porodom, predvsem vakuumskih in tistih, pri katerih je bil iztis zelo hiter, lahko pride do kompresij glavice. Terapija lahko pomaga, da se lobanjske kosti zopet postavijo na svoje mesto, otipljive »buške« precej hitreje zginejo, kot bi sicer brez terapije. Pri nekaterih glavicah dojenčkov se znatno občuti razlika že po prvi terapiji.

Kdaj je primeren čas oz. kdaj je novorojenček dovolj star, da ga lahko starši pripeljejo na karniosakralno terapijo?

Primeren čas je takoj, ko se mamica počuti dovolj varno in močno, da zapusti svoj prostor doma in se poda na terapijo. Najmlajši novorojenček na naših terapijah je bil star 10 dni. Mlajši, kot so, hitrejši so rezultati. Je pa zelo priporočljivo, če se ob kakršnih koli težavah pri dojenčku, terapije vsaj nekajkrat udeležijo tudi starši, predvsem mama, saj sta otrok in mama še posebej v prvih letih zelo močno  povezana. Kar čuti mama, čuti tudi dojenček-oziroma otrok in obratno. Mali dojenčki-otroci so kot male spužve, dojemljivi so prav za vse in zato je zanje in njihov razvoj še posebej pomembna ljubeča in urejena družina. Nima smisla iskati in reševati težav samo pri otroku, če starši sami svojih težav ne vidijo ali jih zaradi kakršnega koli razloga nočejo ali velikokrat, žal, nimajo moči videti. Iz izkušenj sodeč pa so rezultati hitrejši, če cela družina sodeluje in skupaj raste tudi s pomočjo kraniosakralne terapije, ki razrešuje prikrite vzorce in tegobe, ki se sidrajo v naših telesih že od malih nog.

Karniosakralna terapija pa ni primerna zgolj za odrasle in dojenčke, temveč tudi za malčke. Pri odpravljanju katerih težav lahko pomaga in kako učinkuje na otroke?

Kar se ne razreši pri dojenčkih, se žal pokaže pri malčkih, otrocih ali pa to, na žalost, lahko občutijo tudi kasneje, kot odrasle osebe. Zaradi kompresij glavice in hrbtenice ob rojstvu, lahko pride do stisnjenih sinusnih in ušesnih votlin, začnejo se vnetja (laringitisi, sinusitisi, prehladi, bronhitisi) predvsem na strani, ker so lobanjske kosti stisnjene, ker je premalo prostora. Lahko se poslabša vid, ker je stisnjen očesni živec, otroci lahko škrtajo z zobmi, ker je stisnjena čeljustna kost. Zaradi kompresije v medenici in hrbtenici, lahko pride do bolečin v kolenih, ploskega stopala -»platfusa«, ali bolečin v kolkih, kar v mladih letih mogoče še ne povzroča velikih težav, ko pa pridemo enkrat v trideseta leta, in naše telo ni več tako »fluidno«, pa se odrasla oseba lahko sreča s hudimi bolečinami, tudi če v življenju ni doživela nobene hujše poškodbe ali padca. Čudovito je, ko se otroci, ki so ekstremno nemirni med terapijo popolnoma sprostijo in umirijo. Plitvo dihanje, nemir, slab spanec, močenje postelje, avtizem, hiperaktivnost, kakršnekoli bolečine, tudi glavoboli in migrene, težave pri koncentraciji, alergije, dermatitisi vse to je lahko (seveda ni pa vedno nujno), vzrok nepravilne postavitve struktur, ki jih lahko uspešno pomagamo odpraviti tudi s kraniosakralno terapijo.  

Kako poteka tretma in koliko časa traja?

Terapevt nežno s subtilnimi gibi posluša kraniosakralni ritem in z dotikom ali brez vzpostavlja ravnovesje v telesu. Z intuitivnimi gibi potuje po telesu, in spodbuja telo k samozdravljenju. Tretma za najmlajše dojenčke in otroke pri nas traja od 20-30 minut. Za odrasle in po želji otroke 45-50 minut. Terapija lahko poteka skupaj, istočasno z mamo, tako je dojenček deležen tudi varstva, dokler mama ni gotova s terapijo, ali pa samostojno, vsak posebej, če se mama težje sprosti. Dojenčka se med terapijo lahko tudi hrani, nosi, obrača, po potrebi preobleče (velikokrat se pokakajo). Malčke terapevt med terapijo lahko animira in in se z njimi igra. To je precej individualno, vsak terapevt izbere svoj način, da se najhitreje in najlažje približa otroku in tako doseže maksimalen učinek. Otroci in odrasli se že lahko uležejo na terapevtsko mizo in terapija poteka leže ob sproščujoči glasbi. Po navadi povabimo osebo, da se uleže na hrbet, ali na bok, odvisno od stanja in počutja, jo pokrijemo, ji razložimo kakšne senzacije lahko občuti med terapijo, da se teh ne ustraši in jo povabimo k sprostitvi.  Nekaterim je sprostitev pogovor, zato je tudi to zelo individualno pogojeno in odvisno od posameznika. Terapija otrok oziroma odraslih pri nas traja 45-50 minut. Verjetno pa ima vsak terapevt svoj način organizacije dela.

Kaj pa število obiskov? Od česa vsega je odvisno?

Število obiskov je odvisno od težave. Eni potrebujejo več terapij, drugi manj. Ni pravil za nikogar, ker smo si tako zelo različni. Po navadi pri dojenčkih ob večjih težavah svetujemo približno 5 obiskov nekje v presledku dveh tednov, dokler se težava ne razreši. Kasneje je za vzpostavljanje ravnovesja dovolj tudi obisk enkrat mesečno ali na dva meseca tako za otroke kot za odrasle.

Kakšne rezultate opažajo starši, ki svoje dojenčke in otroke pripeljejo na karniosakralno terapijo. Kakšna so njihova opažanja, povratne informacije?

"Po celem mesecu, smo končno spali. Hvala! Če bi za kraniosakralno terapijo vedela že prej, bi se zanjo odločila že v času nosečnosti. Neverjetno!"

"Juhuhu, po enem tednu se je naša dojenčica nakakala za cel teden nazaj. Pokakani smo do vratu."

"Krčki so končno popustili. Ni več histeričnega joka cel dan."

"Ekstenzije so se zmanjšale, naš dojenček ne sili več tako ekstremno z glavo nazaj, kot pred KST."  

"Bulica od vakumskega poroda se je vidno zmanjšala že med samo terapijo. Ne morem verjeti." 

"Naša dojenčica spet ziza in mleka ni več potrebno dodajati."

To so zgolj nekateri odzivi staršev. Nekateri starši potrebujejo več, drugi manj časa da opazijo kakršnokoli razliko in se odločijo za ponovni obisk. Terapevti spremembo po navadi opazimo že med samo terapijo. Pri nekaterih dojenčkih lahko pride do intenzivne reakcije v obliki joka. Včasih se stanje tudi poslabša preden se izboljša. To je tisto, kar je normalno, a je to staršem najtežje razumeti. Razumljivo, najtežje je gledati jokajočega otroka. A z  jokom dojenčki predelujejo vsakodnevni stres, porodno travmo, prebavljajo nova hranila, nove občutke, različne vremenske razmere, nove zvoke, se učijo gledati, gibati, lulati, kakati, jesti, smejati, spoznavajo nove ljudi, povedo da so žejni, lačni, da čutijo starša, ker nista ok… Če pomislimo iz te strani, diplomirajo še preden začnejo hoditi. Vsi pa vemo, koliko stresa tudi odraslim povzročajo »testi«. Včasih, ko dojenčku res nič ne manjka, je staršem »držati prostor« otroku res nekaj najtežjega. Res je pomembno dojenčku le dovoliti, da JE. Tudi če joče. Brez občutka krivde in brez animiranja ali preusmerjanja pozornosti na igrače. Crkljanje, božanje, 'bonding' – ležanje s kožo na kožo, čuječno dojenje/hranjenje in velika mera ljubezni, sočutja, zadovoljstva in razumevanja v družini lahko delajo čudeže. To je najboljši podporni sistem za vse ljudi na tem svetu.  

Kaj pa mame, ki so v obdobju po porodu in imajo še vedno kakšne fizične težave – je tovrstna terapija primerna tudi zanje in pri čem vsem jim lahko pomaga?

KST je uspešna tako za nosečnice, kot priprava na porod, kot za mame po porodu. Kot sem že omenila, je tudi mama šla čez čudovito, a za njeno psihofiziko precej stresno izkušnjo. Telo se je spremenilo že med samo nosečnostjo, lahko je prišlo do diastaze (razmika preme trebušne mišice), lahko je prišlo do bolečin v hrbtenici, hormonskega neravnovesja. Po porodu se mora telo »nazaj sestaviti«, notranji organi, medenica, križnica in sramne kosti se morajo postaviti na svoje mesto, mišice medeničnega dna pa morajo postati spet močne in elastične,... Hkrati pa se novopečena mama z rojstvom otroka sooča tudi z novim izzivom 'Biti Mama'. Kaj je prav in kaj ne, kako se odločati po svoji intuiciji in upoštevati številna dobronamerna mnenja okolice s hvaležnostjo, a predvsem tudi zavedanjem, da to niso kritike. Starša sta vržena v nov ritem in se soočata z novimi izzivi. Lahko pride do nesporazumov saj je težje najti čas za komunikacijo, čas zase, za partnerja, za svoje hobije. Marsikomu je to veliko breme, čeprav so presrečni v svojih novih vlogah. Večkrat se ženske soočajo s poporodno depresijo, obupane so in se sprašujejo kaj vse delajo narobe. Vzrok tega so večinoma podivjani hormoni zaradi prevelike doze adrenalina v telesu med porodom. S KST se lahko uravnovesi tudi delovanje hormonov in tako ženska spet hitreje postane bolj odločna, samozavestna in srečna. Velikokrat pride do inkontinence ali preobčutljivosti med spolnimi odnosi. Za te posledice obstajajo različni vzroki, ki pa se s KST dajo omiliti oziroma tudi odpraviti.

V tujini, natančneje v Švici, je tovrstna terapija že vključena v sam sistem zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da se je lahko pacienti udeležujejo preko napotnice. Kako pa je s tem pri nas, v Sloveniji – se kaj premika v tej smeri?  

Najdaljšo tradicijo ima kraniosakralna terapija v ZDA, kjer so terapevti popolnoma vključeni v njihov sistem zdravstva. V Evropi je kraniosakralna osteopatija najbolj uveljavljena v Švici, kjer je vključena v sistem zdravstvenega zavarovanja in je izbirno enakovredna fizioterapiji. Kot komplementarna metoda zdravljenja pa je priznana še v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Veliki Britaniji. Z vključevanjem Slovenije v evropske integracije pa upam in si želim, da bo KST kmalu dobila status, ki si ga glede na svojo učinkovitost tudi zasluži.  

V Sloveniji trenutno obstajajo štiri šole, ki poučujejo kraniosakralno terapijo. Ob začetku mojega študija, sedem let nazaj, je bila kraniosakralna terapija v Sloveniji še precej nepoznana, zadnja leta pa opažam vse več zanimanja zanjo. Tudi mediji jo precej pogosto omenjate.  Naša uradna medicina je še ne priznava. Mi je pa zelo dragoceno, da se za KST terapijo v našem zavodu odločajo tudi zdravniki in zdravstveni delavci, fizioterapevti. Z nekaterimi tudi zelo dobro (neuradno) sodelujemo. Meni osebno je to velik znak, da se premikamo v želeno smer. Lepo bi bilo delati z roko v roki in ljudem pomagati tudi z alternativnimi metodami. Želim si, da bi nekega dne lahko kraniosakralni terapevti že v porodnišnicah mami in novorojenčku pomagali med samim porodom, da bi bil porod lažji in manj stresen za oba.