V sladkariji odkrili nevarno drogo: Kaj morajo vedeti starši in kako ukrepati?

Na 24UR so zapisali, da so na ljubljanskem Kliničnem centru nedavno obravnavali primer mladoletnika, ki je bil intenzivno hospitaliziran zaradi zastrupitve s pokajočimi kristali z okusom jagode, kupljenimi pod imenom Dynamite Popping Candy. Laboratorijska analiza Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je pokazala, da kristali vsebujejo polsintetični kanabinoid HHC-C9 (CC9).

Po podatkih organizacije DrogArt gre za snov, o kateri je trenutno zelo malo znanega, vendar ima učinke, podobne THC-ju – med drugim zmedenost, tesnobo, tahikardijo, slabost, motnjo zavesti in motnje motorike. Zaradi resnosti simptomov strokovnjaki opozarjajo na nujnost previdnosti pri zaužitju neznanih ali sumljivih izdelkov – tudi če so videti kot običajne sladkarije.

Mladostništvo je čas iskanja identitete, odločitev in eksperimentiranja. Mladi se v tem obdobju soočajo z različnimi izzivi: načinom oblačenja, izbiro družbe, poklicno usmeritvijo, vprašanji spolnosti in partnerstva – pogosto pa tudi z eksperimentiranjem z alkoholom in drogami.

Večina mladostnikov občasno eksperimentira z alkoholom ali drogami – predvsem ob koncih tedna, na zabavah ali iz radovednosti. Pogosto gre za enkratno ali občasno uporabo, ki ne vodi nujno v zasvojenost. A pri nekaterih se lahko uporaba razširi in nadaljuje, kar lahko povzroči fizične, psihične in socialne posledice.

 Združenje DrogArt je napisal priročnik za starše mladih, ki se srečujejo z uporabo drog, v katerem je zapisalo tudi, da je pomembno, da starši prepoznajo razliko med eksperimentiranjem in problematično uporabo ter pravočasno opazijo znake, ki lahko kažejo na težave.

Mladostniki so si zelo različni. Nekateri znaki so lahko povsem običajen del adolescence, zato je ključno razumeti celoten kontekst. Znaki, ki lahko vzbudijo pozornost, vključujejo:

- spremembe razpoloženja ali vedenja,

- zapiranje vase, zmanjšana motivacija,

- sprememba kroga prijateljev,

- nespečnost, čustveni izbruhi,

- nejasen govor, vonj po neznanih substancah,

- fizični znaki, kot so rdeče oči ali utrujenost.

Strah, panika ali jeza so povsem razumljivi odzivi. A impulzivne reakcije, kot so kričanje, kaznovanje ali grožnje, lahko mladostnika odvrnejo od pogovora. Namesto tega:

- vzemite si čas za umiritev,

- preverite informacije,

- izberite primeren trenutek za pogovor,

- poslušajte – ne le govorite.

1. Poslušanje

Pogovor naj bo dvosmeren. Mladostniki cenijo, ko jih starši zares slišijo. Naj vedo, da vam je mar, tudi če ne odobravate njihovega vedenja.

2. Informiranost

Pred pogovorom se informirajte o drogah, njihovih učinkih in tveganjih. Izogibajte se mitom in pretiravanju – mladostniki hitro zaznajo neiskrenost.

3. Povezanost

Skupni obroki, aktivnosti in sproščeni trenutki krepijo vez z mladostnikom in omogočajo lažje odpiranje tudi zahtevnejših tem.

4. Pomoč

Mladostnika opremite z informacijami, kako poskrbeti zase in za druge – npr. kaj storiti, če je prijatelj pod vplivom drog ali če je ogroženo zdravje.

Da – vendar z razlago in v sodelovanju z mladostnikom. Pravila, ki so jasna, razumljiva in pojasnjena, imajo več možnosti, da bodo spoštovana. Kazni brez pogovora pogosto povzročijo odpor in prikrivanje.

Mladostnik, ki zaupa staršu, se bo v stiski verjetneje obrnil nanj. Zato je gradnja odnosa pomembnejša od popolnega nadzora. Odprta komunikacija omogoča mladim, da sprejemajo bolj odgovorne odločitve – tudi kadar jim odrasli niso vedno všeč.

Obrnite se na DrogArt, šolske svetovalne službe, psihologe ali druge organizacije, ki delujejo na področju mladih in zasvojenosti.

Celoten priročnik za starše mladih, ki se srečujejo z uporabo drog, najdete tukaj.