Žalostna novica je pretresla hrvaško glasbeno sceno. V 79. letu starosti je po dolgi in težki bolezni umrl Mirko Cetinski, pevec, ki je za seboj pustil šest desetletij glasbenega ustvarjanja, a tudi družino, v kateri je ljubezen do glasbe postala del življenjske zgodbe. Njegov sin Tony Cetinski, eden najbolj priljubljenih hrvaških pevcev, se je od očeta poslovil z osebnim sporočilom, polnim ljubezni, hvaležnosti in bolečine ob izgubi.
"Kako se posloviti od nekoga, ki je del tebe?" se je vprašal Tony in s temi besedami ubesedil občutke, ki jih ob izgubi starša pozna toliko ljudi. V svojem zapisu ni skrival, da obstajajo trenutki, na katere človek nikoli ne more biti zares pripravljen.
"Hvala ti, oče, za življenje, ki si mi ga dal"
Tony se je na družbenih omrežjih poslovil od očeta z dolgim, zelo osebnim zapisom. V njem je razmišljal o vsem, kar bi mu še želel povedati, o objemih, ki bi jih še rad doživel, in o glasu, ki ga bo odslej lahko priklical predvsem v spominih.
"Toliko je stvari, ki bi ti jih še želel povedati. Toliko vprašanj postaviti, toliko trenutkov deliti," je zapisal in priznal, da bi si želel očeta še enkrat objeti ter mu še enkrat povedati najpreprostejše, a najpomembnejše besede: da ga ima rad.
Ob tem se je dotaknil tudi tistega dela odnosa med starši in otroki, ki ga pogosto začnemo zares razumeti šele ob izgubi. Življenje nas včasih odpelje po različnih poteh, je zapisal, zato ne izrečemo vedno vsega, kar čutimo, in se ne objamemo vsakič, ko bi se lahko. Pogosto namreč verjamemo, da imamo za vse še dovolj časa.
Zdaj, ko očeta ni več, pa želi Tony ohraniti predvsem spomine na vse, kar sta imela, na lepo in težko, na skupne trenutke ter na vez, ki je ni mogoče preprosto prekiniti.
"Hvala ti, oče, za življenje, ki si mi ga dal," je še zapisal in se mu zahvalil za vse, kar mu je oče lahko dal, pa tudi za življenjske lekcije, ki jih bo morda šele zdaj, ko ga ni več, razumel v vsej njihovi globini.
Oče, ki mu je predal tudi ljubezen do glasbe
Mirko Cetinski ni bil znan zgolj kot oče Tonyja in njegovega brata Mattea. Tudi sam je bil uveljavljen glasbenik, ki je več kot šest desetletij gradil svojo pevsko kariero. Rodil se je v Puli, prvič javno nastopil leta 1962, pozneje pa nastopal na številnih festivalih in koncertih. Pel je v hrvaškem in italijanskem jeziku ter za seboj pustil pesmi, kot so Moje ludo srce, Plači, plači, gitaro in Pođi sa mnom do Rovinja.
Njegova glasbena pot je bila pomemben del družinske zgodbe Cetinskih. Tony je postal eden najprepoznavnejših hrvaških pevcev, vendar je bila glasba del njegovega življenja že od otroštva. Očetova zapuščina tako ni omejena zgolj na pesmi in nastope, temveč živi tudi v sinovih, ki sta nadaljevala glasbeno pot.
Mirko je v svoji karieri opravil 24 turnej po Združenih državah Amerike, štiri po Avstraliji in številne koncerte po Evropi. Leta 2023 mu je mesto Rovinj podelilo zlato medaljo za njegov prispevek h glasbi in radiu.

"Nosil te bom tja, kjer slovesa ne obstajajo"
Tony je svoje sporočilo sklenil z besedami, ki povzemajo globino njegove žalosti, pa tudi občutek, da ljubezen do očeta z njegovo smrtjo ne izgine.
Zapisal je, da bo del očeta živel v njem, v njegovih mislih, spominih, vsakem koraku in vsaki pesmi, ki jo bo zapel s srcem.
"To ni slovo za vedno," je sporočil in dodal, da bo očeta nosil s seboj tja, kjer slovesa ne obstajajo, v svojem srcu.
Ob izgubi starša se namreč ne poslovimo le od človeka, ki je bil del našega življenja. Poslovimo se tudi od njegovega glasu, objemov, skupnih navad in vseh trenutkov, za katere smo verjeli, da jih bomo še imeli. Ostanejo spomini, besede, ki smo jih slišali, in tiste, ki jih morda nismo uspeli izreči.
Vir: 24sata.hr



















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV