Mala Mojca iz Kekca po več kot 70 letih: Oglejte si, kako je videti danes

Film Kekec iz leta 1951 je črno-bela klasika, ki jo je režiral Jože Gale, posneta po literarni predlogi Josipa Vandota.

Zgodba temelji na planinski pripovedki "Kekec nad samotnim breznom", ki je izšla leta 1924 v mladinskem listu Zvonček. Gre za zadnjo izmed treh Vandotovih pripovedk o Kekcu. Dogajanje je postavljeno v gorski svet, kjer straši skrivnostni Bedanec, priseljenec iz tujih krajev. A Kekec, pogumni in navihani pastirček, mu ne ostane dolžan – reši njegove žrtve, med njimi tudi Mojco, in ga naposled prežene.

Film Kekec ni bil le priljubljen med otroki, temveč tudi pomembna prelomnica v zgodovini slovenskega filma.

"Filmi o Kekcu so bili v mnogočem prelomni. Prvi se je v zgodovino zapisal kot šele tretji slovenski zvočni celovečerni igrani film, takoj za filmoma Franceta Štiglica Na svoji zemlji iz leta 1948 in v kolektivno pozabo odrinjenim Trstom iz leta 1951", je zapisala filmska kritičarka Veronika Zakonjšek.

Poleg tega je bil Kekec prvi slovenski film, ki je prejel mednarodno priznanje – na Beneškem festivalu filmov za otroke in mladino je prejel nagrado za najboljši mladinski film. S tem je utrl pot žanru, ki je še danes izjemno priljubljen.

Film je obenem začel tudi prvo slovensko filmsko trilogijo:

Kekec (1951),

Srečno, Kekec! (1963),

Kekčeve ukane (1968).

Že prvi film je v začetku 50. let dosegel izjemen uspeh z več kot 62.000 gledalci, kar je bil za tiste čase izjemen rezultat. Njegovo nadaljevanje Srečno, Kekec!, ki je leta 1963 prvič prineslo barve v slovenski film, pa je navdušilo še več gledalcev – kar 75.835.

Barvna fotografija Ivana Marinčka je v filmu čudovito ujela lepote Trente, Bovca in Mangarta, kar je dodatno utrdilo Kekčev status filmske ikone slovenskega prostora.

V prvi filmski upodobitvi je Mojco – deklico, ki jo je Bedanec zadržal v svoji gorski votlini – igrala Zdenka Logar. S svojo iskreno, nežno in ganljivo igro je ustvarila enega najbolj priljubljenih likov slovenskega filma.