Dolly Parton nikoli ni imela otrok. A razlog je precej bolj zapleten, kot se zdi

Danes se svet poslavlja od ene največjih ikon country glasbe. Dolly Parton je umrla v starosti 80 let in za seboj pustila izjemno glasbeno zapuščino, ki je zaznamovala več generacij. Njen značilni glas, bleščeča podoba, toplina, humor in predvsem pesmi, kot so Jolene, I Will Always Love You, 9 to 5 in Coat of Many Colors, so jo zapisali v zgodovino glasbe.

Toda Dolly Parton ni bila le pevka in tekstopiska. Bila je igralka, podjetnica in velika človekoljubka, ki je svoje bogastvo in slavo pogosto uporabljala za pomoč drugim, med drugim tudi otrokom. Prav zato je morda dejstvo, da sama nikoli ni postala mama, še toliko bolj zanimivo. Mnogi so jo skozi leta spraševali, ali je šlo za lastno odločitev.

Ko sta bila s Carlom še mlada in sta se poročila, sta, tako kot številni pari, pričakovala, da bodo nekoč prišli tudi otroci. Celo imena sta imela pripravljena. A otrok ni bilo. In čeprav je Dolly pozneje priznala, da je nekoč mislila, da bo zaradi tega obžalovala, je sčasoma svojo življenjsko pot sprejela povsem drugače.

Dolly je o tem govorila zelo iskreno. Pojasnila je, da s Carlom nista počela ničesar, da bi preprečila nosečnost, preprosto se ni zgodila.

"Ko sva bila mlada, sva mislila, da bova imela otroke," je povedala v enem od intervjujev. Imela sta celo izbrana imena. A življenje je ubralo drugačno pot.

In zanimivo je, da Dolly materinstva ni nikoli prikazovala kot nekaj, česar si je zavestno odrekla zaradi kariere. Prav nasprotno, z leti je ugotovila, da ji je življenje brez otrok omogočilo nekaj, česar takrat še ni mogla predvideti.

Leta 2023 je za Saga Magazine povedala, da si je kot mlada sicer predstavljala otroke, vendar materinstvo zanjo nikoli ni bilo nekaj, po čemer bi močno hrepenela.

Njene besede so pomembne, ker pokažejo, da odločitev ni bila črno-bela. Ni šlo za to, da bi Dolly neko jutro rekla: "Otrok ne želim." Bolj je šlo za to, da se je življenje odvijalo po svoje, ona pa je sčasoma ugotovila, da ji takšno življenje ustreza.

Dolly je bila glede ene stvari zelo jasna: življenje brez otrok ji je omogočilo izjemno svobodo.

Leta 2020 je v pogovoru z Oprah Winfrey povedala, da ji je dejstvo, da ni imela otrok in da je bil njen mož zelo samostojen, omogočilo, da je lahko skoraj neomejeno delala, potovala in gradila svojo kariero.

"Mislim, da je velik del mojega uspeha v tem, da sem bila svobodna za opravljanje dela," je povedala.

Prav ta svoboda ji je omogočila tudi projekte, ki so danes del njenega največjega življenjskega pečata. Eden najbolj znanih je Imagination Library, program, ki otrokom podarja knjige.

In tu je nastala zanimiva ironija njenega življenja: sama ni imela otrok, a je desetletja pomagala milijonom drugih otrok.

Med največjimi zapuščinami Dolly Parton ni le glasba. Ena njenih najbolj posebnih življenjskih zgodb je Imagination Library, projekt, ki ga je leta 1995 ustanovila prek svoje fundacije. Ideja je bila preprosta, a izjemno močna: otrokom podariti knjige in jim že v najzgodnejših letih približati svet branja.

Navdih je našla v svojem očetu Robertu Leeju Partonu, ki ni znal brati in pisati. Dolly je pozneje povedala, da jo je prav njegova nezmožnost branja globoko zaznamovala. Namesto da bi na to gledala samo kot na žalosten del svojega otroštva, je iz tega ustvarila projekt, ki je pomagal milijonom otrok.

Imagination Library danes otrokom od rojstva do petega leta starosti vsak mesec pošlje brezplačno, starosti primerno knjigo, pri čemer družinski dohodek ni pogoj za vključitev. Knjiga je naslovljena neposredno na otroka in mu je poslana na dom. Če je otrok v program vključen od rojstva, lahko do petega rojstnega dne prejme kar 60 knjig.

Projekt se je začel v njenem rojstnem okrožju Sevier County v Tennesseeju, nato pa se je razširil daleč prek meja ZDA. Danes program deluje v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, Avstraliji in Republiki Irski, pri njegovem izvajanju pa sodelujejo lokalni partnerji.

Knjižnica ne pošilja naključnih naslovov, ampak jih izbira strokovni odbor za zgodnjo pismenost, pri čemer upošteva otrokovo starost in razvoj. Knjige so namenjene temu, da otroka ne bi le učile, ampak predvsem vzbudile ljubezen do branja in domišljije.

Dolly, ki je odraščala v zelo skromnih razmerah in katere oče zaradi pomanjkanja izobrazbe ni znal brati, je kasneje ustvarila projekt, ki otrokom po svetu odpira vrata v knjige.

Njena največja zapuščina tako morda ni pesem, ki jo poznajo milijoni, ampak knjiga, ki jo nek otrok prvič prime v roke. Projekt je do leta 2025 presegel 300 milijonov podarjenih knjig, leta 2026 pa fundacija še naprej širi program.

Dolly je svojo zgodbo pogosto razlagala tudi skozi vero. Verjela je, da otroci zanjo preprosto niso bili namenjeni.

Povedala je, da je morda prav zato lahko svojo ljubezen do otrok razširila na širši svet. "Ni bilo namenjeno, da bi imela otroke, da bi lahko bili vsi otroci moji," je pojasnila.

Ta pogled je bil zanjo zelo pomemben. Namesto da bi na življenje brez otrok gledala kot na nekaj, kar ji je bilo odvzeto, je začela nanj gledati kot na prostor, v katerem lahko daje več.

Morda je prav zato nekoliko nenavadno, da Dolly ni nikoli imela svojih otrok, saj je bila zelo povezana z otroki.

Odraščala je v izjemno veliki družini, bila je ena od 12 otrok. Ker je bilo mlajših sorojencev veliko, je že kot deklica pomagala skrbeti zanje. Kasneje je pet njenih mlajših bratov in sester nekaj časa živelo pri njej in Carlu.

Zato je sama dejala, da je prav odraščanje v veliki družini v njej razvilo močan materinski čut.

"Če bi imela svoje otroke, bi bila verjetno bolj sebična in zaščitniška," je nekoč razmišljala. Brez lastnih otrok pa je lahko delila več svojega časa in denarja z otroki nasploh.

To je morda vprašanje, ki ljudi najbolj zanima.

Dolly je priznala, da je v mladosti pričakovala, da bo nekoč obžalovala, da ni postala mama. Toda to se ni zgodilo.

Kasneje sta s Carlom celo govorila o tem, kako sta zadovoljna, da nimata otrok, za katere bi morala skrbeti v poznejših letih.

V enem svojih poznejših intervjujev je povedala tudi, da je šele ob pisanju svoje življenjske zgodbe zares dojela, koliko je v življenju žrtvovala za kariero. In prav zato je bila hvaležna, da ni imela otrok, zaradi katerih bi se morala počutiti krivo, ker je toliko časa preživela na poti.

Dolly si je nekoč predstavljala otroke. Življenje ji jih ni prineslo. Nato pa je svojo energijo, ljubezen in materinski čut usmerila drugam, v svoje nečake in nečakinje, v dobrodelnost, v knjige, ki jih je podarjala otrokom, in v generacije ljudi, ki so odraščale ob njeni glasbi.

In morda je prav zato njena misel o otrocih tako lepa: če sama ni imela svojih, je poskrbela, da jih je bilo v njenem življenju vseeno na milijone.

Vir: People.com