Hollywood je za mnoge uresničitev sanj – simbol uspeha, slave in blišča. A ta bleščeči svet skriva tudi številne temne zgodbe. Ena najbolj pretresljivih pripada igralki Peg Entwistle, katere usoda še danes zbuja občutke žalosti in sočutja.
Otroštvo, zaznamovano s tragedijo
Peg se je rodila leta 1908 v Združenem kraljestvu, a že kot majhna deklica se je skupaj z očetom preselila v Združene države Amerike, natančneje v New York. Njeno otroštvo je bilo polno bolečine – mama jo je zapustila že zelo zgodaj, pri komaj dveh letih. Kmalu po tem se je njen oče znova poročil in Peg je dobila dva polbrata.
Leta 1921 je Pegina mačeha nepričakovano umrla, leto kasneje pa je v prometni nesreči življenje izgubil še njen oče. Takrat je imela Peg komaj 14 let in je nenadoma postala sirota, prepuščena skrbi strica, ki je poskrbel zanjo in njena mlajša brata.
Mlada igralka z velikimi sanjami
Kljub težki preteklosti je Peg gojila velike sanje – postati priznana igralka. Že pri 17 letih se je prebila na gledališke odre Broadwaya in kmalu postala članica uglednega njujorškega gledališkega združenja. Zdelo se je, da je njena prihodnost svetla.
Leta 1927 se je poročila s kolegom igralcem Robertom Keithom, a je bil zakon kratek. Ko je izvedela, da ji je soprog prikrival bivšo ženo in sina, se je globoko razočarana ločila. Po tem udarcu se je preselila v Los Angeles in začela iskati svojo priložnost v filmski industriji.
Usodna pot v mesto sanj
Hollywood je bil za mnoge obljubljena dežela, toda ne za Peg. Po več zavrnitvah je poleti 1932 vendarle dobila vlogo v filmu. A tudi ta ji ni prinesla zadovoljstva – njen nastop je bil omejen na le nekaj kadrov, film pa ni požel uspeha. Ostala je brez prihodkov in se vrnila domov k stricu.
Življenje, ki ni skoparilo s tragičnimi trenutki, jo je prignalo do roba. Ponoči je zapustila dom, se povzpela na hrib nad mestom do znanega napisa Hollywood in za vedno končala svojo zgodbo.
Velikokrat se zgodi, da ljudje v najtežjih trenutkih ne najdejo moči, da bi prosili za pomoč. Počutijo se sami in izgubljeni, obdani s temo, ki jih ovira pri iskanju izhoda. Težko je premagati občutek brezupa, ko se zdi, da ni nikogar, ki bi razumel ali stal ob strani. V takšnih trenutkih je pomembno, da se zavedamo, da nismo sami in da vedno obstaja možnost za podporo, tudi če jo sprva ne vidimo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV