Tragedija v družini športnika: Naša čudovita hčerka je odšla v nebesa

Svet ameriškega športa se je združil v sožalju po tragični novici, da je član ekipe Los Angeles Dodgers Alex Vesia izgubil svojo dojenčico Sterling. Športnik in njegova žena Kayla Vesia sta na družbenih omrežjih sporočila, da je njuna hčerka umrla 26. oktobra.

V objavi na Instagramu sta zakonca delila ganljivo sporočilo, pospremljeno s fotografijo dojenčice, ki drži roko odraslih. "Naš mali angel, ljubimo te za vedno in vedno si z nami. Naša čudovita hčerka je odšla v nebesa v nedeljo, 26. oktobra. Ni besed, ki bi opisale bolečino, skozi katero greva, vendar jo nosiva v svojih srcih in ceniva vsak trenutek, ki sva ga imela z njo," sta zapisala.

Novica je prišla le nekaj dni po tem, ko je klub Dodgers med Svetovno serijo proti ekipi Toronto Blue Jays sporočil, da Vesia zaradi 'zelo osebne družinske zadeve' ne bo nastopil. Takrat razlog ni bil razkrit, zdaj pa je jasno, da je igralec prestajal eno najtežjih preizkušenj v življenju.

Vesieva odsotnost ni ostala neopažena. Soigralci iz ekipe Dodgers so v znak spoštovanja in podpore na svojih kapah nosili številko 51, ki jo Vesia nosi na dresu. 

Obe ekipi sta javno izrazili sožalje Vesii in njegovi družini. Klub Dodgers je sporočil, da stoji ob svojem igralcu in njegovi ženi v teh težkih trenutkih, medtem ko je zveza igralcev MLB (MLBPA) v izjavi zapisala: "Naše misli in molitve so z Alexom in Kaylo Vesio ter z vso skupnostjo Dodgersov. Pošiljamo ljubezen in podporo v tem izjemno težkem času."

Zakonca sta se v objavi zahvalila tudi medicinskemu osebju bolnišnice Cedars-Sinai Medical Center v Los Angelesu, ki je skrbelo za njuno družino.

"Naša bejzbolska družina je bila ob nas in brez nje ne bi zmogli. Hvala, Dodger Nation, organizaciji Blue Jays in vsem navijačem bejzbola za vašo ljubezen in podporo. Videla sva vsa vaša sporočila, komentarje in objave – prinesli so nama ogromno tolažbe," sta zapisala.

Smrt otroka je ena najtežjih izkušenj, s katero se lahko soočijo starši. Prinaša globoko bolečino, občutek praznine in izgubo smisla. Ko razpade svet, kot smo ga poznali, je ključno, da starši najdejo načine, kako se postopoma soočiti z žalovanjem ter hkrati ohraniti skrb zase in za svojo družino.

1. Dovolite si žalovati in sprejmite svojo izkušnjo

Priznajte si, da je vaša bolečina velika in da ni "napačno", če trpite. Žalovanje je naraven odziv na izgubo, ne znak šibkosti. Ne silite se, da "morate naprej". Vsakdo žaluje v svojem tempu.

2. Komunicirajte svojo resnico in bolečino

Pogovarjajte se z ljudmi, ki jim zaupate: s partnerjem, prijatelji, družino ali terapevtom. Odprtost zmanjšuje občutek osamljenosti in pomaga predelovati izgubo.

Če imate druge otroke, bodite iskreni tudi z njimi, seveda na način, ki ustreza njihovi starosti.

3. Ustvarite rituale in spominske dejavnosti

V spomin na otroka ustvarite nekaj osebnega: spominsko škatlo, fotografijo, drevo v njegov spomin ali majhen obred, ki vam pomaga ohranjati stik z njegovim življenjem.

Takšni rituali omogočajo, da ljubezen do otroka ostane del vašega vsakdana.

4. Ohranite osnovne rutine in skrbite za svoje telo

Čeprav je vse drugače, so vsakodnevne navade (spanje, prehrana, gibanje) pomembne, saj dajejo občutek stabilnosti. Žalovanje močno vpliva tudi na telo, zato si privoščite počitek, svež zrak in telesno sprostitev.

5. Poiščite in sprejmite podporo

Ni vam treba iti skozi to sami. Pogovor s psihologom, psihiatrom ali svetovalcem vam lahko pomaga razumeti in sprejeti izgubo.

Dobrodošla je tudi vključitev v skupine staršev, ki so doživeli podobno izkušnjo – občutek skupnosti in deljenja prinaša olajšanje.

6. Sprejmite, da so dnevi različni

Žalovanje ni ravna pot. Nekateri dnevi bodo lažji, drugi težji – in to je v redu. Ne pričakujte, da boste "popolnoma okrevali"; izguba otroka postane del vas, a sčasoma se bolečina spremeni v tiho ljubezen in spomin.

Če pa opazite, da vas preplavljajo občutki brezupa, nespečnost ali misli na smrt, poiščite strokovno pomoč.

Izguba otroka ne pomeni konca ljubezni – pomeni, da se ljubezen preoblikuje. Žalovanje je dolga in boleča pot, a s pomočjo, razumevanjem in nežnostjo do sebe lahko znova najdete ravnotežje in prostor, kjer spomini ne ranijo več, ampak tolažijo.

Vir: Memorial Sloan Kettering Cancer Center