Razkritje po desetletjih: pravi razlog, zakaj Tito in Jovanka nista imela otrok

Preden je spoznal Jovanko, je Josip Broz Tito že večkrat stopil v zakon in imel številna razmerja. Njegovo zasebno življenje je bilo skoraj tako dinamično kot njegova politična kariera.

Leta 1918 je bil Tito kot vojni ujetnik prepeljan v Omsk v Rusiji, kjer je spoznal komaj 14-letno Pelagijo Belousovo. Poročila sta se leto kasneje, ko se je Tito vrnil v Jugoslavijo. Skupaj sta imela pet otrok, vendar je preživel le sin Žarko Leon Broz, rojen 4. februarja 1924. Ko je bil Tito leta 1928 zaprt, se je Pelagija vrnila v Rusijo. Po razvezi leta 1936 se je znova poročila.

Leta 1936, med bivanjem v Hotelu Lux v Moskvi, je Tito spoznal Avstrijko Lucio Bauer. Poročila sta se oktobra istega leta, vendar so bili uradni zapisi o njunem zakonu kasneje namerno izbrisani – razlogi naj bi bili politični.

Istega leta se je Tito poročil še z Anno Koenig, ki je umrla istega leta. O njunem razmerju je znanega zelo malo.

Leta 1940 se je Tito poročil s Herto Haas, s katero je imel sina Aleksandra "Miša" Broza, rojenega maja 1941. Med drugo svetovno vojno se je Tito vključil v partizansko gibanje, medtem ko je bila Herta noseča. Njuno razmerje je razpadlo, ko je Tito vzpostavil vzporedno zvezo z Davorjanko Paunović, znano pod kodnim imenom Zdenka Horvat. Bila je njegova osebna kurirka in tajnica v odporniškem gibanju.

Herta in Tito sta se dokončno razšla leta 1943 v Jajcu, med zasedanjem AVNOJ-a, ko je Herta po naključju zalotila Tita z Davorjanko. Po vojni se nista nikoli več srečala. Davorjanka je leta 1946 umrla zaradi tuberkuloze, Tito pa je osebno poskrbel, da je bila pokopana na vrtu njegove beograjske rezidence Beli dvor.

Po vojni je Tito spoznal mlado partizanko Jovanko Budisavljević, ki je hitro postala njegova zaupnica, nato žena in prva dama Jugoslavije. Njuna poroka je potekala v strogi tajnosti, najverjetneje leta 1951 ali 1952, v najožjem krogu najbližjih sodelavcev. Po besedah njene sestre Nade Budisavljević sta bila priči Aleksandar Ranković in Ivan Gošnjak.

To je bilo nekaj zelo intimnega, piše Nada v knjigi Moja sestra Jovanka Broz. Poročila se je z njim kot z ikono in mu ostala zvesta do konca življenja. Vse, kar je počela, je bilo zanj.

Čeprav sta bila poročena skoraj tri desetletja, Jovanka in Tito nista imela otrok. Po besedah Jovankine sestre je bila to Jovankina zavestna odločitev, sprejeta iz političnih in osebnih razlogov.

"Najverjetneje se je sama odločila, da ne bosta imela otrok, ker bi to lahko škodilo Titovemu položaju," je pojasnila njena sestra: "Njena žrtev je bila popolna – popolnoma se je posvetila njemu, kot predstojnica samostana, ki se posveti svoji veri. Blažila je vsak udarec, ki je bil namenjen njemu, in delovala močneje, kot je v resnici bila."

Jovanka je bila Titu popolnoma predana – lojalna, zadržana in hkrati pogumna. Svojo osebnost je podredila vlogi žene državnika, ki je moral delovati kot simbol enotnosti večnacionalne države.

Po Titovi smrti leta 1980 se je Jovankino življenje drastično spremenilo. Iz spoštovane prve dame je postala osamljena vdova brez sredstev. Vsa njena imovina ji je bila odvzeta, oblasti so jo postavile pod stalen nadzor, več let pa je živela v nekakšnem hišnem priporu.

Njeno življenje v beograjski vili je postopoma postalo simbol žalostne usode ženske, ki je vse žrtvovala za svojega moža. Hiša je propadala, ogrevanja ni bilo, Jovanka pa je ostala brez sredstev in brez otrok, ki bi ji lahko stali ob strani.

Umrla je leta 2013 v starosti 88 let zaradi srčnega infarkta. Pokopana je bila z državnimi častmi ob Titovem grobu v Hiši cvetja v Beogradu.