LeBron James je eden najbolj prepoznavnih košarkarjev na svetu, vendar je že večkrat poudaril, da ga je očetovstvo naučilo lekcij, ki se jih ni mogel naučiti zgolj na košarkarskem igrišču. Oče treh otrok je spoznal, da pri vzgoji ne obstaja en sam pristop, ki bi ustrezal vsem.
"Kar sem se naučil, je, da svojih treh otrok ne morem obravnavati na enak način, če želim od njih dobiti najboljše, saj imajo vsi različne osebnosti," je povedal v pogovoru s Timom Ferrissom.
Trije otroci, tri različne osebnosti
James je oče treh otrok, sinov Bronnyja in Brycea ter hčerke Zhuri, ki jih ima z ženo Savannah. V intervjuju je pojasnil, da ga je prav očetovstvo naučilo, kako pomembno je razumeti posameznikovo osebnost.
Kot je povedal, se je moral naučiti, kako pri vsakem od svojih otrok najti drugačen način komunikacije, da bi jih lahko usmerjal in od njih dobil najboljše. Cilj je lahko podoben, vendar pot do njega ni nujno enaka za vse otroke.
Poudaril je, da starši otrok ne morejo učiti povsem enako, saj so si različni in vsak svet okoli sebe doživlja na svoj način.

Najpomembnejša lekcija? Potrpežljivost
Ko ga je Ferriss vprašal o vodenju ekipe in podpori igralcem z različnimi osebnostmi, je James odgovoril, da je zanj najpomembnejša potrpežljivost.
Prav izkušnje očeta so mu pomagale razumeti, da isti pristop pri različnih ljudeh ne prinese nujno enakega rezultata.
Kot je pojasnil, enaka beseda, nasvet ali način komunikacije pri različnih ljudeh lahko sproži povsem drugačen odziv. Zato se mu zdi pomembno, da človeka najprej spoznaš in šele nato ugotoviš, kako se mu najbolje približati.
Lekcija iz očetovstva, ki jo je prenesel tudi v košarko
James je zanimivo vzporednico potegnil med vzgojo otrok in vodenjem košarkarske ekipe. Tudi v ekipi ni mogoče pričakovati, da bodo vsi igralci enako reagirali na isti pristop. Nekdo potrebuje več spodbude, drugi drugačen način komunikacije, tretji pa več časa.
"Vsake osebnosti ne moreš nagovoriti na enak način in pričakovati enak rezultat," je bilo bistvo njegovega razmišljanja o vodenju.
Zanj zato vodenje ne pomeni zgolj tega, da drugim poveš, kaj morajo storiti, ampak predvsem, da jih spoznaš in razumeš, kako lahko pri vsakem posamezniku prebudiš njegov potencial.

Ali lahko ista pravila veljajo za vse otroke?
Prav tu se skriva vprašanje, s katerim se srečuje veliko staršev.
V družini lahko veljajo podobne vrednote in osnovna pravila, vendar to še ne pomeni, da vsak otrok potrebuje popolnoma enak način komunikacije. Eden se bo bolje odzval na neposreden pogovor, drugi bo potreboval več časa, tretji več spodbude ali potrpežljivosti.
Po mnenju košarkarja pa je prav potrpežljivost lekcija, ki jo je izpostavil kot najpomembnejšo.
Starši, kako pa je pri vas? Ali vse svoje otroke vzgajate na enak način ali ste tudi sami ugotovili, da vsak potrebuje nekoliko drugačen pristop?
Vir: Tim.blog





















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV