Kralj, ki je za ženo izbral samohranilko

Haakon Magnus se je rodil 20. julija 1973 v univerzitetni bolnišnici Rikshospitalet v Oslu. Bil je drugi otrok takratnega prestolonaslednika Haralda in njegove žene Sonje ter njun edini sin. Starejša sestra Märtha Louise se je rodila dve leti pred njim.

Čeprav je bilo že od rojstva jasno, da je Haakon predviden za prihodnjega kralja, sta se njegova starša trudila, da ga ne bi vzgajala povsem drugače od drugih norveških otrok. Po podatkih norveškega kraljevega dvora je Haakon otroštvo preživel na posestvu Skaugum v Askerju skupaj s staršema in sestro. Njegova starša sta posebno pozornost namenjala temu, da bi bila njuna otroka deležna čim bolj običajne vzgoje.

To pomeni, da Haakonovo otroštvo ni bilo zgolj življenje za zidovi palače. Že kot deček je imel zelo rad šport, naravo in aktivnosti na prostem. Posebej so ga zanimali vodni športi, kasneje pa je postal znan tudi kot navdušen smučar in deskar. Ljubezen do narave in športa je ostala pomemben del njegovega življenja tudi v odraslosti.

Čeprav je vedel, da je njegova prihodnost precej drugačna od prihodnosti večine otrok, je imel Haakon kot otrok tudi povsem običajne želje.

Po poročanju Associated Pressa je v knjigi iz leta 1998 povedal, da je kot otrok sanjal o tem, da bi imel trgovino z igračami. Toda hkrati je precej zgodaj razumel, da je njegova pot že določena in da bo nekega dne postal kralj.

Haakon je odraščal ob očetu Haraldu in materi Sonji, ki sta se poročila leta 1968. Tudi njuna ljubezenska zgodba je bila za norveško monarhijo pomembna, saj Sonja ni prihajala iz kraljeve družine. Harald je moral za poroko z dolgoletno ljubeznijo pridobiti dovoljenje svojega očeta, kralja Olava V.

Haakon je tako odraščal v družini, ki je že sama po sebi predstavljala nekoliko bolj sodoben obraz monarhije. Njegov oče je pozneje postal eden najbolj priljubljenih norveških kraljev, njegova mati Sonja pa je bila ob njem več kot pol stoletja.

Haakon ima eno sestro, Märtho Louise, s katero sta odraščala skupaj na Skaugumu. Prav tam je po navedbah kraljevega dvora preživel večino svojega otroštva.

Ko je bil Haakon star 17 let, se je zgodil velik preobrat. Njegov dedek, kralj Olav V., je umrl 17. januarja 1991, njegov oče Harald pa je postal kralj.

Haakon je tako pri 17 letih postal prestolonaslednik. Na svoj 18. rojstni dan, 20. julija 1991, se je prvič udeležil državnega sveta in imel svoj prvi uradni govor. Od tega trenutka je bila njegova prihodnost še bolj jasno povezana z njegovo vlogo bodočega norveškega kralja.

Haakon se ni zadovoljil zgolj s tradicionalno pripravo na vladarsko funkcijo.

Najprej je obiskoval osnovno šolo Smestad v Oslu, nato gimnazijo Kristelig Gymnasium, kjer je leta 1992 zaključil srednješolsko izobraževanje. Pozneje je odšel v Združene države Amerike, kjer je na University of California, Berkeley leta 1999 diplomiral iz politologije.

Nato je študij nadaljeval v Veliki Britaniji. Na London School of Economics and Political Science je leta 2003 zaključil magistrski študij razvojnih študij, pri katerem se je posebej posvetil mednarodni trgovini in Afriki.

Ob akademski poti je sledil tudi vojaški tradiciji norveške kraljeve družine. Leta 1995 je diplomiral na Kraljevi norveški mornariški akademiji v Bergnu in se pozneje dodatno usposabljal tudi pri norveških oboroženih silah.

Leta 1999 je Haakon spoznal Mette-Marit Tjessem Høiby. Njuna zveza je bila od začetka deležna velike pozornosti, saj Mette-Marit ni prihajala iz aristokratske ali kraljeve družine in je bila že mati sina Mariusa Borg Høiby.

Kljub številnim pomislekom sta se Haakon in Mette-Marit 25. avgusta 2001 poročila v katedrali v Oslu. Haakon je tako postal mož ženske, ki je v norveško kraljevo družino prišla iz povsem drugačnega okolja.

Skupaj sta dobila dva otroka, princeso Ingrid Alexandro in princa Sverreja Magnusa. Haakon je postal tudi očim Mariusju, ki nima kraljevega naziva. Družina živi na posestvu Skaugum, kjer je Haakon preživel tudi svoje otroštvo.

S Haakonovim prihodom na prestol se je zgodila še ena pomembna sprememba.

Njegova najstarejša hči, princesa Ingrid Alexandra, je zdaj postala prva v vrsti za norveški prestol. To je mogoče tudi zato, ker je Norveška leta 1990 spremenila ustavo in uvedla načelo, po katerem imajo prednost starejši otroci ne glede na spol, vendar sprememba ni veljala za že rojene naslednike. Zato je bil Haakon kljub temu, da ima starejšo sestro, še vedno naslednik svojega očeta.

Tako se je danes začela nova generacija norveške monarhije: 53-letni Haakon je postal kralj, njegova hči Ingrid Alexandra pa njegova neposredna naslednica.

Haakonova zgodba je zato nekoliko posebna. 

Rodil se je z zelo jasno določeno prihodnostjo, a so ga starši kljub temu poskušali vzgajati čim bolj podobno drugim norveškim otrokom. Smučanje, šport, narava, glasba in šola so bili del njegovega odraščanja, ob zavedanju, da bo nekoč prevzel eno najpomembnejših simbolnih vlog v državi.

Po smrti očeta Haralda V. je Haakon postal kralj Haakon VIII. Pred njim je obdobje, v katerem bo moral pokazati, ali lahko nadaljuje očetovo dediščino in hkrati monarhijo vodi skozi precej drugačen čas.

Norvežani ga poznajo že več kot tri desetletja kot prestolonaslednika. Zdaj ga bodo morali spoznati še v povsem novi vlogi, kot svojega kralja.

Viri: Associated Press, Reuters