Svetu je pokazala, da je mogoče biti premierka in mama hkrati

Njena zgodba ni bila pomembna le zaradi politike, ampak tudi zaradi vprašanja, ki je desetletja spremljalo ženske na vodilnih položajih: ali je mogoče hkrati voditi državo in biti dobra mama? Ardernova je želela pokazati, da odgovor ni nujno izbira enega ali drugega.

Jacinda Ardern je za nosečnost izvedela tik pred nastopom funkcije premierke. Novico je sprva zadržala zase, saj se je bala, da bi ljudje njeno nosečnost povezali z dvomi o njeni sposobnosti vodenja države.

Kasneje je povedala, da je nosečnost nekaj časa skrivala predvsem zato, ker ni želela, da bi kdo mislil, da bo vplivala na njeno delo. "Želela sem dokazati, da si lahko sposobna voditeljica in prisotna mama hkrati," je pojasnila v intervjuju. Prvih 20 tednov nosečnosti je kljub slabostim nadaljevala z delom, ne da bi javnost vedela za njeno stanje.

Junija 2018 je Ardernova rodila hčerko Neve Te Aroha Ardern Gayford. S tem je postala šele druga izvoljena svetovna voditeljica v zgodovini, ki je rodila med opravljanjem funkcije. Pred njo je ta mejnik dosegla pakistanska premierka Benazir Bhutto leta 1990.

Dogodek je imel velik mednarodni odmev. Ko je Ardernova nekaj mesecev pozneje svojo dojenčico vzela s seboj na zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, je fotografija obkrožila svet.

A sama Ardernova je poudarjala, da rojstvo otroka ne bi smelo biti nekaj izjemnega ali senzacionalnega, temveč nekaj normalnega za ženske, tudi za tiste na najvišjih položajih.

Moški politiki, ki imajo otroke, pogosto veljajo za družinsko usmerjene. Ženske na visokih položajih pa se še vedno pogosto soočajo z vprašanji o tem, ali bodo zaradi materinstva manj predane karieri.

Ardernova je že pred nosečnostjo opozorila, da vprašanja o tem, ali bo imela otroke, ne bi smela biti del ocenjevanja ženske pri kandidiranju za pomembne položaje.

Ko je oznanila nosečnost, je veliko pozornosti namenila temu, da javnosti pokaže načrt: kdo bo prevzel določene naloge med njenim porodniškim dopustom in kako bo vlada delovala naprej.

Jacinda je svoj slog vodenja pogosto povezovala z empatijo, sodelovanjem in človeškim pristopom. Med njenim mandatom je Nova Zelandija doživela več velikih kriz, med drugim teroristični napad v Christchurchu leta 2019 in pandemijo covida-19.

Njeni podporniki so menili, da je prav njena sposobnost izražanja sočutja postala ena od značilnosti njenega političnega pristopa.

Njeni kritiki pa so opozarjali na politične odločitve njene vlade in gospodarske izzive. Ardernova je leta 2023 nepričakovano odstopila z mesta premierke in dejala, da nima več dovolj energije za nadaljevanje vodenja države.

Zgodba Jacinde Ardern ni postala svetovno znana samo zaradi njenega političnega položaja, ampak zaradi vprašanja, ki se dotika milijonov žensk: Ali mora ženska izbirati med uspešno kariero in materinstvom?

Ardernova je s svojo izkušnjo želela pokazati, da takšna izbira ni nujna.

Njena največja zapuščina morda ni le v političnih odločitvah, ampak v tem, da je milijonom ljudi pokazala podobo voditeljice, ki je lahko hkrati odločna, ranljiva, profesionalna in mama.

Vir: BBC