Bi ga prepoznali? Tako je bil videti Sanjski moški Hrvaške kot otrok

Eden glavnih obrazov pete sezone šova Sanjski moški Hrvaške brez olepševanja priznava, da za vsem, kar je danes, stoji njegova družina. Petar je odkrito spregovoril o otroštvu, zaznamovanem s preprostostjo, športom in tesnimi družinskimi vezmi – prav ti temelji so ga oblikovali v osebo, kakršna je danes, so zapisali pri net.hr.

"Kot otrok smo živeli v naselju, kjer si takoj, ko si stopil iz hiše, pristal na travniku. Vedno je bilo polno ljudi, vsak konec tedna se je igral nogomet in vsi smo to hodili gledat." Večino dni je preživljal zunaj, obkrožen z vrstniki, gibanje in šport pa sta bila stalnica njegovega vsakdana že od najzgodnejših let. "Mama je učiteljica, oče ekonomist, a je bil tudi košarkarski trener. Dedek je bil nogometaš, zato me je šport nekako naravno pritegnil. Igral sem nogomet, košarko, odbojko, ukvarjal sem se z atletiko – ves čas sem bil v gibanju."

Čeprav danes deluje disciplinirano, osredotočeno in samozavestno, priznava, da šola nikoli ni bila njegova največja strast. "Šolo sem bolj dojemal kot obveznost kot pa nekaj, v čemer bi zares užival. A sem vedel, da je izobrazba pomembna, zato sem svoje obveznosti vedno opravil."

Poleg športa in šole je imela pri njegovem odraščanju ključno vlogo družina. Na vprašanje, kdo je nanj najbolj vplival, Petar ne izpostavi ene same osebe, temveč poudari, da je od vsakega dobil nekaj pomembnega.

"Od očeta sem se naučil, kako biti odločen in dostojanstven. Od mame sem dobil modrost, potrpežljivost in predvsem spoštovanje do drugih. Brat Ilija pa me je vedno usmerjal in popravljal. Takrat tega nisem dojemal kot nasvete, a z leti ugotoviš, da so bile to življenjske lekcije."

Čeprav je bila odločitev za odhod v tujino povezana z negotovostjo in strahom, so mu starši ves čas stali ob strani. "Vedno so me podpirali. Vedeli so, kakšen sem in kakšne vrednote nosim s seboj. Nisem bil Pandorina skrinjica," pove odkrito.

Danes, z večletno časovno distanco, se še bolj zaveda, kako pomembna je bila ta brezpogojna podpora. "Starši so bili vedno z mano, brat prav tako. In iskreno mislim, da brez njih ne bi bil to, kar sem danes."