Otroci znanih Slovencev odhajajo v tujino. Zneski za študij so vrtoglavi

Po sinu Jalenu se čez mejo odpravlja tudi Anika Košir, hčerka nekdanjega alpskega smučarja Jureta Koširja in Alenke Ružič Jovović. Mlada glasbenica bo študirala v Londonu, kjer šolnina za izbrane programe dosega skoraj 19.000 evrov na leto. Podobno pot so izbrali tudi otroci nekaterih drugih znanih obrazov, med njimi hčerka srbske pevke Jelene Karleuše in sin Helene Blagne.

Anika Košir, ki ustvarja pod umetniškim imenom Jenn, bo glasbeno izobraževanje nadaljevala na londonski Point Blank Music School. Šola je specializirana za sodobno glasbo, glasbeno produkcijo in glasbeno industrijo, zato je primerna izbira za mlade, ki jih zanimajo ustvarjanje glasbe, nastopanje, DJ-stvo in druge oblike glasbenega ustvarjanja.

Novico je na družbenih omrežjih potrdil njen oče Jure Košir, ki je ob fotografiji hčerine študentske izkaznice zapisal: "Kar tako naprej, punca!"

Anika pri tem ni prva iz družine, ki se je odločila za študij v tujini. Njen brat Jalen je izbral študij na Kraljevem konservatoriju Škotske v Glasgowu, kjer se bo izobraževal na glasbenem področju. Tako sta se dva od treh otrok Jureta Koširja in Alenke Ružič Jovović podala na mednarodno izobraževalno pot.

Študij v tujini je lahko velik finančni zalogaj, še posebno v mestih, kot je London. Šolnina za triletne dodiplomske programe na šoli Point Blank za študijsko leto 2026/27 znaša približno 11.530 evrov na leto po domači oziroma evropski tarifi, medtem ko je za mednarodne študente navedena cena približno 18.550 evrov na leto.

Za študente iz Evropske unije je pomembna tudi možnost pridobitve posebne štipendije, ki jim lahko omogoči plačilo šolnine po nižji tarifi. Dejanski strošek je tako odvisen od programa in upravičenosti do ugodnosti.

Ob šolnini je treba upoštevati še stroške nastanitve, prehrane, prevoza in vsakdanjega življenja. London namreč velja za mesto z visokimi življenjskimi stroški, zato je načrtovanje finančne plati študija pomemben del odločitve za selitev.

Na študij v tujino se odpravlja tudi Atina Tošić, starejša hčerka srbske pevke Jelene Karleuše in nekdanjega nogometaša Duška Tošića. Po končani srednji šoli je izbrala Milano, eno najpomembnejših evropskih središč mode, kjer bo nadaljevala izobraževanje na področju modnega menedžmenta.

Njena izbira je povezana s svetom mode, ki ga dobro pozna tudi njena mama. Modni menedžment se ne osredotoča le na oblikovanje oblačil, temveč tudi na poslovanje modnih znamk, trženje, razvoj blagovnih znamk in upravljanje v modni industriji.

Po poročanju medijev naj bi šolnina za izbrani študij znašala približno 20.000 evrov na leto. Za štiriletni program bi to pomenilo okoli 80.000 evrov samo za šolnino, brez stroškov bivanja in drugih življenjskih izdatkov. Navedeni zneski temeljijo na medijskih poročilih, ne na neodvisno potrjenem končnem obračunu družinskih stroškov.

Tudi Helena Blagne ima razlog za ponos. Njen sin Kristijan Blagne je po uspešno končanem študiju prava v Sloveniji izobraževanje nadaljeval na New York University School of Law, kjer je leta 2026 magistriral iz prava.

Pred odhodom v ZDA je Kristijan že zaključil magistrski študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, del svojega akademskega razvoja pa je povezal tudi z mednarodnimi izkušnjami. Študij v New Yorku mu je omogočil nadaljnje izobraževanje v enem od pomembnih svetovnih središč pravne stroke.

Ponosna mama je ob njegovem uspehu na družbenih omrežjih delila veselje in poudarila, koliko dela, vztrajnosti, odpovedovanja in podpore družine je potrebnih za takšen dosežek.

Študij v tujini mladim omogoča dostop do specializiranih programov, mednarodnih povezav in drugačnih učnih okolij. Za tiste, ki jih zanimajo področja, kot so glasbena produkcija, moda ali mednarodno pravo, so lahko tuje ustanove še posebej privlačne zaradi svoje usmerjenosti in povezav z industrijo.

Otroci znanih in uspešnih staršev so v medijih pogosto izpostavljeni prav zaradi takšnih odločitev. Vendar je pomembno poudariti, da se za študij v tujini odločajo tudi številni mladi iz družin, ki niso javno prepoznavne. Odločitev je praviloma povezana z izbrano smerjo, željo po samostojnosti, kariernimi cilji in finančnimi možnostmi.

Vir: Žurnal24