Duhovnik je njeno odločitev označil za smrtni greh

Tina Košir, hčerka pokojne publicistke in profesorice Mance Košir, je gostovala v podkastu Seansa s Tajo, kjer je med drugim spregovorila o izgubi otroka med nosečnostjo. O tej boleči izkušnji je javno govorila že pred leti, tokrat pa se je spomnila tudi okoliščin, ki so spremljale njeno odločitev.

Ko je bila v 16. tednu nosečnosti, so zdravniki ugotovili, da ima nerojeni otrok zelo hudo obliko Downovega sindroma. Kot je pojasnila, stanje ne bi bilo združljivo z življenjem, hkrati pa je obstajalo tveganje tudi za njeno zdravje oziroma življenje.

"Plodek je bil tako zatečen, da bi mi dobesedno eksplodiral v trebuhu, preden bi ga jaz donosila," je svojo izkušnjo opisala v pogovoru.

Po posvetovanju z zdravniki so se zato odločili za medicinsko prekinitev nosečnosti. To zanjo ni pomenilo le slovesa od otroka, ki se ga je že veselila, temveč tudi izjemno zahtevno telesno izkušnjo. Pri prekinitvi nosečnosti v tako pozni fazi je morala skozi postopek, podoben porodu, pri katerem se je poslovila od svojega nerojenega otroka.

O tem, kako globoko jo je izkušnja zaznamovala, je spregovorila tudi v preteklosti. V knjigi Darovi minevanja, ki jo je soustvarjala z mamo Manco Košir, je odprla temo izgube otroka in žalovanja, o katerih se v družbi pogosto še vedno premalo govori.

Ob težki izkušnji se je Tina morala soočiti tudi z odzivom okolice. V podkastu je razkrila, da je neki duhovnik njeni mami Manci Košir očital, da je pisala o teh dogodkih. Njeno odločitev za prekinitev nosečnosti je označil za moralno nesprejemljivo, čeprav je bila nosečnost povezana z resnimi zdravstvenimi tveganji.

Manca mu je po Tininih besedah odgovorila z jasnim opozorilom: "Ampak, ona bi lahko umrla!"

Duhovnik je kljub temu vztrajal pri svojem stališču in dejal, da je Tina verna ter da bi morala vedeti, da je s svojo odločitvijo storila "smrtni greh".

Tina je priznala, da je niso toliko presenetile same besede kot dejstvo, da se je nekdo do tako boleče osebne izkušnje opredelil na takšen način. Imena duhovnika ne pozna, saj ji ga mama ni povedala.

Tina je že pred leti opozorila, da je izguba otroka med nosečnostjo izkušnja, ki jo pogosto spremljata molk in nerazumevanje. Ženske, ki jo doživijo, se ne soočajo le z žalovanjem, temveč lahko tudi z občutkom, da morajo svojo bolečino skrivati ali jo pred drugimi upravičevati.

Vsaka izguba je drugačna, prav tako so različne okoliščine, v katerih se ženske znajdejo. Prekinitev nosečnosti zaradi hude diagnoze ploda ali ogroženega zdravja nosečnice je lahko povezana z izjemno težkimi odločitvami, pri katerih ni prostora za lahkotne sodbe od zunaj.

Za človeka, ki se poslavlja od otroka, so lahko poleg strokovne zdravstvene pomoči in podpore bližnjih pomembni tudi razumevanje, sočutje in možnost, da žaluje brez dodatnega obsojanja.

Tina je s svojo iskrenostjo znova odprla temo, o kateri mnogi še vedno težko spregovorijo. Njena zgodba opozarja, da za odločitvami, ki jih drugi včasih presojajo od daleč, pogosto stojijo nepredstavljiva bolečina, strah in okoliščine, ki jih lahko zares razumejo le tisti, ki so jih doživeli.

Vir: Podkast Seansa s Tajo