Na TikToku odkrili več kot 1000 posnetkov z zlorabami otrok, številka ogledov je pretresljiva

Preiskavo je izvedla španska neprofitna organizacija Maldita.es, ki se ukvarja z raziskovalnim novinarstvom, preverjanjem informacij in odgovornostjo digitalnih platform. 

Raziskovalci so TikTok spremljali 35 dni, med 11. septembrom in 15. oktobrom 2026. Analizirali so uporabniške profile, komentarje, videoposnetke in prenose v živo, ustvarili pa so tudi lastne uporabniške račune, da bi preverili, kako se na njihove aktivnosti odziva algoritem družbenega omrežja.

Rezultati so bili pretresljivi. Odkrili so 231 profilov, ki so objavili skupaj 1183 vsebin s spolnimi zlorabami otrok. Te so dosegle približno 48 milijonov ogledov. Poleg tega so našli 780 računov, ki naj bi platformo uporabljali za iskanje kupcev tovrstnega gradiva, in več kot 10.000 profilov, katerih uporabniki so v komentarjih iskali izmenjavo posnetkov.

Po ugotovitvah fundacije je bilo skupno identificiranih približno 20.000 profilov potencialnih storilcev oziroma uporabnikov, povezanih s tovrstnimi vsebinami. Več kot 7000 naj bi jih delovalo v španskem jeziku.

Raziskovalci opozarjajo, da problem ni omejen zgolj na objavljanje spornih vsebin. TikTokovi iskalnik, priporočilni algoritem in komentarji naj bi uporabnikom omogočali, da takšne profile in vsebine razmeroma preprosto najdejo.

Še posebej zaskrbljujoče so ugotovitve o odzivanju platforme na prijave.

Raziskovalci so TikToku prek uradnega sistema prijavili vzorec 50 posnetkov z nedovoljeno vsebino. Skupaj so ti dosegli približno 8,9 milijona ogledov. Platforma je odstranila le pet posnetkov, kar predstavlja deset odstotkov prijavljenih vsebin. Dodatnih 13 je omejila zgolj za uporabnike v Španiji.

Po 72 urah je bilo še vedno aktivnih 40 odstotkov profilov, ki so objavili prijavljene posnetke. Tudi pri objavah, v katerih so uporabniki iskali fotografije ali posnetke mladoletnikov, je bil odziv podoben. Od 35 prijavljenih objav sta bili odstranjeni le dve.

Nekatere sporne vsebine naj bi bile na platformi dostopne več mesecev. Najstarejša, ki so jo raziskovalci odkrili, je bila objavljena že junija 2026 in je bila še vedno dosegljiva več kot štiri mesece pozneje.

Preiskava ni razkrila zgolj problematike objavljenih fotografij in videoposnetkov. Raziskovalci so dokumentirali tudi 91 prenosov v živo, v katerih so nastopali mladoletniki iz 17 držav.

Gledalci naj bi otrokom v zameno za denar oziroma virtualna darila postavljali različne zahteve, tudi spolne narave. Med državami, ki so se najpogosteje pojavljale v raziskavi, so bile Španija, Tajska, Vietnam, Mjanmar in Rusija.

Fundacija opozarja, da lahko takšni prenosi otroke izpostavijo izkoriščanju, saj se lahko neprimerne zahteve gledalcev stopnjujejo, medtem ko otroci pogosto ne razumejo vseh posledic svojega ravnanja na spletu.

Ugotovitve so sprožile odziv španskih oblasti. Ministrica za mladino in otroke Sira Rego je sporočila, da so dokumentirane primere posredovali državnemu tožilstvu in zahtevali preiskavo. Od TikToka so zahtevali tudi nujen sestanek, na katerem naj bi predstavniki podjetja pojasnili, kako nadzorujejo vsebine in kako nameravajo izboljšati zaščito otrok.

Ministrstvo je omenilo celo možnost začasne ustavitve delovanja TikToka v Španiji, če bi pristojni organi ugotovili, da platforma ne zagotavlja ustrezne zaščite mladoletnikov. Za takšen ukrep bi bila sicer potrebna ustrezna pravna podlaga.

Fundacija Maldita.es in odvetniška družba Cremades & Calvo-Sotelo sta medtem vložili kazensko ovadbo pri tožilstvu za kibernetski kriminal. Opozarjata na morebitne kršitve evropskega akta o digitalnih storitvah (DSA), ki od spletnih platform zahteva ukrepanje ob nezakonitih vsebinah in zmanjševanje tveganj za mladoletnike.

TikTok je v odzivu poudaril, da je varnost skupnosti njegova prednostna naloga in da je spolno eksplicitna vsebina, ki vključuje mladoletnike, na platformi strogo prepovedana. Po navedbah podjetja uporabljajo napredne tehnologije za odkrivanje in odstranjevanje takšnih vsebin ter sodelujejo s pristojnimi organi.

Od fundacije so zahtevali, naj jim posreduje celotne rezultate preiskave, saj naj bi jim pomanjkanje dostopa do podatkov oteževalo prepoznavanje in odstranjevanje spornih vsebin. Maldita.es pa odgovarja, da je uporabila uradne mehanizme za prijavo nezakonitih vsebin, ki so na voljo vsem uporabnikom, in da bi morali ti mehanizmi delovati učinkovito.

To ni prvič, da se je TikTok znašel pod drobnogledom evropskih institucij zaradi varnosti otrok. Evropska komisija je julija 2026 objavila predhodne ugotovitve, po katerih naj bi platforma kršila zahteve akta o digitalnih storitvah glede varnosti računov mladoletnikov.

Komisija je med drugim opozorila na pomanjkljivosti pri privzetih nastavitvah zasebnosti računov otrok in najstnikov. V določenih primerih so lahko njihove vsebine dostopne širši javnosti, tudi ljudem, ki jih mladoletniki osebno ne poznajo. Komisija je opozorila tudi na tveganja, povezana s priporočanjem vsebin mladoletnikov drugim uporabnikom.

Najnovejša preiskava tako znova odpira vprašanje, koliko odgovornosti nosijo družbena omrežja za vsebine, ki se širijo prek njihovih platform, in ali so obstoječi sistemi nadzora dovolj učinkoviti.

Ob tem pa ostaja najpomembnejše vprašanje, kako zagotoviti, da otroci na spletu ne bodo izpostavljeni spolnemu izkoriščanju, nadlegovanju in stikom z ljudmi, ki želijo izkoristiti njihovo ranljivost.

Čeprav za varnost otrok na družbenih omrežjih veliko odgovornost nosijo tudi njihovi upravljavci, lahko pomembno vlogo odigramo tudi starši. Popoln nadzor nad vsem, kar otroci počnejo na spletu, ni vedno mogoč, lahko pa jih naučimo, kako prepoznati nevarne situacije in kako se nanje odzvati.

1. Z otroki se odkrito pogovarjajmo o nevarnostih na spletu. Otroku razložimo, da na drugi strani zaslona niso vedno ljudje, za katere se predstavljajo. Pomembno je, da ve, da lahko odrasli na spletu lažno predstavljajo svojo starost, identiteto ali namene. Pogovarjajmo se tudi o neprimernih sporočilih, fotografijah in prošnjah neznancev.

2. Naučimo jih, naj osebnih podatkov ne delijo z neznanci. Naslov, telefonska številka, ime šole, lokacija in druge osebne informacije ne sodijo v pogovore z ljudmi, ki jih otrok ne pozna. Prav tako naj ne pošiljajo svojih fotografij ali videoposnetkov ljudem, ki jih poznajo samo prek spleta.

3. Preverimo nastavitve zasebnosti. Skupaj z otrokom preglejmo nastavitve družbenih omrežij. Račun naj bo zaseben, možnost pošiljanja sporočil neznancem omejena, prav tako pa je smiselno preveriti, kdo lahko komentira objave, označuje otroka ali vidi njegove vsebine. Uporabimo tudi starševski nadzor, ki ga ponujajo posamezne platforme.

4. Otroku povejmo, da lahko vedno pride po pomoč. To je morda najpomembnejše pravilo. Če mu nekdo pošilja neprimerna sporočila, ga izsiljuje, prosi za intimne fotografije ali mu grozi, se ne sme bati povedati odrasli osebi. Poudarimo, da ni kriv, tudi če je na sporočilo odgovoril ali že poslal fotografijo. Strah pred kaznijo lahko namreč otroka odvrne od tega, da bi poiskal pomoč.

5. Neznancev ne sprejemajmo med spletne prijatelje. Otroci naj razumejo, da veliko število sledilcev ali prijazno sporočilo še ne pomeni, da je oseba vredna zaupanja. Posebej pozorni moramo biti na posameznike, ki želijo pogovor preseliti na drugo platformo, zahtevajo skrivnostnost ali otroka nagovarjajo k pošiljanju fotografij.

6. Bodimo pozorni na spremembe v otrokovem vedenju. Če otrok nenadoma skriva telefon, postane ob uporabi spleta prestrašen, se umika ali ga določena sporočila vidno vznemirijo, se z njim mirno pogovorimo. Takšne spremembe same po sebi še ne pomenijo, da je doživel spletno zlorabo, so pa lahko razlog za več pozornosti in pogovor.

Strokovnjaki za spletno varnost poudarjajo, da prepoved uporabe družbenih omrežij sama po sebi ni dovolj. Otroci potrebujejo znanje, zaupanje in občutek, da se lahko na odrasle obrnejo brez strahu pred obsojanjem. Naš cilj ni zgolj nadzorovati njihovo uporabo telefona, temveč jih postopoma naučiti varnega in odgovornega vedenja v digitalnem svetu.

Če naletimo na vsebino, ki prikazuje spolno zlorabo otroka, je ne prenašajmo, shranjujmo ali posredujmo naprej. Prijavimo jo platformi in pristojnim organom. Ob neposredni nevarnosti ali sumu kaznivega dejanja se lahko obrnemo na policijo.

Viri: Maldita.es, Safe.si