Ko babica prestopi mejo zasebnosti

Odkar je na svet privekal naš Jan, se je moja tašča popolnoma spremenila. Če je imela še pred nekaj meseci v mojih očeh položaj najboljše tašče na svetu, jo danes vidim v popolnoma drugačni luči. Živimo v isti hiši, tako tašči kot tastu sem hvaležna, ker sta dovolila, da sva si z možem ustvarila dom v njihovi mansardi. Slednjega nama nikoli nista očitala, složno smo živeli več let in priznam, da sem se imela lepo v njeni družbi. Pogosto sva skupaj popili kavico, klepetali ob delu na vrtu, si pomagali in skratka navezali pristen stik, ki je morda bolj značilen za mamo in hčer.

Vem, da so njene namere dobre, a je ob tem tako vsiljiva, da moja meja tolerance strmo pada. Starši so me naučila spoštovanja do starejših, nenehno si ponavljam, da bi ji morala biti hvaležna, pa vendar težko ostajam mirna, ko se s trpečim obrazom tudi ponoči pojavlja na vratih spalnice in mi poskuša iz naročja vzeti jokajočega Jana. Jaz sem mama, poskrbela bom zanj, vse je v redu, ji pojasnjujem. Ona pa, morda je lačen, ima krče, poglej, tako ga lahko potolažiš ... A to še zdaleč ni vse, čeprav se polno dojiva in je star šele tri mesece, mi nenehno prigovarja, naj poskusim z dodajanjem goste hrane, prepričana je tudi, da na dojenčka ne sme pasti dežna kaplja, saj naj bi dobil pege, čeprav je vroče, mu oblači volneno jopico, nazadnje mu je v usta potisnila prežvečen košček jabolka, ko spi, ga jemlje iz posteljice in mi ga odnaša v svoje prostore – pogosto se z njim zapira v spalnico in zaklepa vrata, da ne morem do njiju ...

Mislim, da je prestopila mejo zasebnosti. O tem sem se poskušala pogovoriti tudi z možem, prepričana, da bo stopil na mojo stran in zaščitil družino pred vsiljivo babico. No, slednje se ni zgodilo, zamahnil je z roko in mi zatrdil, da poskuša le pomagati, da se trudi po najboljših močeh in da bi ji morala biti hvaležna. No, pa sem se spet počutila slabo ...

Ne vem več, kaj je prav in kaj ni. Rada bi vedela, kako naj se pogovorim, rešim položaj? Vesela bom nasveta družinskega terapevta.

Odgovor Sonje Beznik, specialistke zakonske in družinske terapije

Vsaka mama najbolje pozna svojega otroka in točno ve, kaj otrok s svojim jokom sporoča. Mama, ki se lahko popolnoma prepusti svoji vlogi, bo lahko občutila svoj že prirojeni občutek za otroka ter se na tak način počutila povezana z njim in veliko manj zmedena glede nege svojega otroka. Vsi napotki, ki jih dajejo ljudje okoli nje, kako naj poskrbi za otroka, kako nepravilno ga tolaži in podobno, so lahko dobrodošli, vendar se vsaka mama sama odloči, ali jih bo sprejela ali ne. Pomembno je, da zaupa sebi in svojim občutkom, kajti le-ti so zagotovo pravi.

Življenje nam vedno prinaša izzive in izziv za nekoga je lahko prav postavljanje meja, če jih do sedaj ni bil navajen postavljati. Pri tem je pomembno, da smo odločni ter povemo to, kar mislimo in čutimo, brez groženj. Postaviti meje se naučimo v svoji družini, če se tega nismo naučili, lahko imamo s postavljanjem meja težave v vseh odnosih. To, da znamo postaviti meje, je naša pravica ter tudi dolžnost mame v tem primeru. Če lahko postavimo zdrave meje v položajih, ko nam je zelo neprijetno, bomo lahko zelo dober zgled svojim otrokom, ki se bodo učili od nas.

Položaj, v katerem se je znašla ta mlada družina, je v tem trenutku zelo težak, saj sta s taščo vzpostavili dober odnos, v katerem sta se lahko počutili kot mama in hči. Vse to se je razblinilo v trenutku, ko se je tašča začela vmešavati in vse dokler ni prestopila meje dobrega okusa, meje zasebnosti, kot piše mlada mamica. Sin in prav tako njegova žena lahko še naprej samo od daleč opazujeta, kar se dogaja, ter zdržita ob vsem tem, lahko pa se odločita in naredita korak naprej ter mamo oz. taščo ustavita ob njenem popolnoma nesprejemljivem vedenju. V tem primeru je seveda pomembno tudi, da partner postavi meje svoji materi, tako bo lahko pokazal svojo zrelost ter čustveno odcepljenost od mame. Pri tem ni treba, da je grob ali nesramen, pomembno je samo, da svojo mamo, ki gre predaleč, ustavi. Jasno in odločno ji bo moral povedati, kaj pričakuje od nje in česa ne. Verjetno to zanj ne bo najbolj prijetno, če je vajen, da se vedno strinja z njo. Pri vsem tem je pomembno, da se z ženo pogovarjata, da si lahko zaupata svoje občutke, želje in strahove. Zelo verjetno se tašča z vsem tem ne bo strinjala in lahko bo zelo prizadeta in užaljena, vendar se bosta starša morala odločiti, kaj je za njiju bolj pomembno – to, da se tašča vede do družine nesprejemljivo, ali to, da bo užaljena ter zato ne naredita ničesar. Pri tem se mogoče vprašata tudi, ali potrebujeta to, da ju tašča oz. mama sprejema v vsakem primeru, in kaj za njiju in njun odnos pomeni, če ju ne?  Ravno to, da postavita meje ter jo ustavita, pomeni, da spoštujeta sebe in s tem seveda tudi njo.

Potrebujete nasvet?

Imate težave pri vzgoji in negi otrok ali pa potrebujete nasvet pri družinskih in partnerskih odnosih? Opis težave nam pošljite na bibaleze@pop-tv.si s pripisom: Otrok v težavah (ali mama, oče, babica ...), mi pa bomo za nasvet povprašali zdravnika, psihologa, družinskega terapevta ...
Če želite strokovnjaka za nasvet povprašati sami, se obrnite na naše Binine svetovalce.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na