Zakaj je dojenje ključ do zdrave prihodnosti? Svetovni teden dojenja poziva k večji podpori mamicam

Namen tedna je ozaveščanje širše javnosti, zdravstvenih delavcev in odločevalcev o izjemnem pomenu dojenja za zdravje, rast in razvoj otrok po vsem svetu. Poleg tega letos posebej izpostavljamo tudi njegov pogosto spregledani trajnostni vidik.

Materino mleko je popolna, naravna in brezplačna prehrana za novorojenčke in dojenčke. V prvih šestih mesecih življenja zagotavlja vsa potrebna hranila ter podpira imunski sistem in razvoj. Dojenje deluje kot prvo cepivo – dojenčka ščiti pred boleznimi, kot sta pljučnica in driska.

Glavne koristi dojenja:

- Spodbuja optimalen razvoj možganov.

- Krepi odpornost proti okužbam.

- Zmanjšuje tveganje za raka dojke in jajčnikov ter kronične bolezni pri materi.

- Ne obremenjuje okolja z embalažo, transportom in odpadki.

- Zmanjšuje stroške zdravstvene oskrbe in podpira družbeno enakost.

Kljub dokazanim koristim številne matere še vedno ne prejemajo ustrezne podpore – ne s strani družine, ne skupnosti, ne zdravstvenih delavcev ali delodajalcev.

Ključna dejstva:

Leta 2024 je bilo izključno dojenih 48 % dojenčkov, mlajših od 6 mesecev – to je še vedno 12 odstotnih točk pod ciljem WHO, ki do leta 2030 predvideva 60 %.

Optimalno dojenje do 2. leta starosti bi lahko letno rešilo skoraj 600.000 otroških življenj.

Le 4 % držav prejema zadostno financiranje (vsaj 5 USD na porod) za podporne programe dojenja.

Le 19 % držav vključuje prehrano dojenčkov in svetovanje o dojenju v osnovna izobraževanja zdravstvenih delavcev.

Le 10 % držav izpolnjuje standarde ILO za plačan porodniški dopust.

Svetovni teden dojenja 2025 spodbuja gradnjo trajnostnih podpornih sistemov, ki vključujejo:

- strokovno usposobljen zdravstveni kader z dovolj časa za svetovanje,

- zakonsko zaščito doječih mater,

- delovna okolja, ki omogočajo dojenje ali iztiskanje mleka,

- dostop do kakovostnega svetovanja že med nosečnostjo in po porodu.

Dojenje pa ni le koristno za zdravje – je tudi ena najbolj trajnostnih praks, ki jih poznamo.

Dojenje ne obremenjuje okolja z embalažo, transportom ali odpadki. Zmanjšuje porabo virov in pomembno prispeva k zdravju otrok in mater. Če želimo graditi zdravo prihodnost, moramo ustvarjati sisteme, ki dojenje omogočajo, ščitijo in spodbujajo – v bolnišnicah, v skupnosti, na delovnem mestu in doma, je poudarila prim. dr. Andreja Tekauc Golob, predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja (NOSD), ki deluje pod okriljem Unicefa Slovenija.

Podpora dojenju ni le stvar zdravja – je tudi ekonomsko pametna odločitev. Zmanjšuje obremenitve zdravstvenega sistema, spodbuja kognitivni razvoj otrok, krepi enakost in dolgoročno koristi celotni družbi.

Svetovni teden dojenja, ki poteka pod okriljem Unicefa, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in partnerjev po svetu, nas spodbuja, da:

- podpiramo matere, ki želijo dojiti,

- ustvarjamo okolja, ki jim to omogočajo,

- vlagamo v zdrave začetke vseh otrok.