Imate sina? Kako pa kaj vaš spomin?

Znanstvena raziskava, objavljena v Journal of Psychiatric Research, je ugotovila, da starši fantov doživljajo hitrejši upad kognitivnih sposobnosti v srednjih in kasnejših letih kot starši, ki imajo samo hčere. Ugotovitve prihajajo iz mednarodne študije, ki sta jo skupaj izvedli Columbia University v New Yorku in Charles University v Pragi, ter obsega podatke več kot 13.000 starejših staršev, starih 50 let ali več.

Avtorji so želeli oceniti, ali spol otroka vpliva na kognitivno staranje staršev. Posebej so preverjali, ali imetje vsaj enega sina vpliva na stopnjo upada kognitivnih sposobnosti skozi čas, pri čemer so upoštevali družbene in zdravstvene dejavnike. Uporabili so podatke iz ameriške Health and Retirement Study (HRS), ki vključuje redna kognitivna testiranja staršev.

Kognitivne sposobnosti so ocenili z različnimi testi, ki merijo:

- spomin in sposobnost takojšnjega ter zakasnjenega priklica besed,

- koncentracijo in matematične sposobnosti (npr. odštevanje po sedmih),

- sposobnost obratnega štetja.

1. Hitrejši upad pri starših fantov

Starši, ki imajo vsaj enega sina, so v povprečju doživljali hitrejši upad kognitivnih sposobnosti kot starši, ki nimajo sinov, tudi ob upoštevanju starosti, izobrazbe in drugih dejavnikov.

2. Več sinov, večji učinek

Raziskava kaže, da je upad kognitivnih sposobnosti še izrazitejši pri starših, ki imajo več sinov, v primerjavi s tistimi, ki imajo samo hčere ali mešano družino.

3. Ni vpliva na začetno raven kognicije

Raziskovalci niso našli razlike v začetni ravni kognitivnih sposobnosti med starši s sinovi in tistimi brez sinov. Razlika se je pojavila s časom, kar pomeni, da ne gre za to, da so starši sinov že na začetku imeli slabšo sposobnost, temveč da te sposobnosti hitreje upadajo.

4. Podoben trend pri očetih in materah

Učinek je bil opažen tako pri moških kot pri ženskah – pri očetih in materah – kar kaže, da ne gre le za materinsko izkušnjo, temveč za širše družbene ali življenjske vzorce.

Raziskovalci opozarjajo, da vzroki niso popolnoma razjasnjeni, vendar ena od razlag temelji na socialnih in čustvenih vlogah otrok v družini:

- Hčere pogosteje nudijo čustveno in fizično podporo staršem v starejših letih, kar lahko pozitivno vpliva na duševno zdravje in upočasni kognitivni upad.

- Fantje so v raziskavi povezani z nižjo verjetnostjo, da bodo postali neformalni negovalci staršev, kar lahko zmanjša socialno in čustveno podporo.

Ugotovitve torej ne pomenijo, da sinovi neposredno povzročajo demenco ali kognitivno okvaro, temveč kažejo na povezavo med družinskimi dinamikami in kognitivnim staranjem.

Povedala je, da rezultati podpirajo teorijo, da imajo socialni dejavniki pri staranju pomembno vlogo – bolj kot neposredni biološki mehanizmi. Katja Wolfova, prva avtorica, je poudarila, da so trendi podobni pri materah in očetih, kar nakazuje, da ne gre le za biološke, temveč predvsem za socialne učinke starševstva s sinovi.

Čeprav so rezultati zanimivi, raziskava ne dokazuje vzročnega odnosa – to pomeni, da ne moremo trditi, da sinovi neposredno povzročajo hitrejši upad kognicije. Rezultati kažejo statistično povezavo, pri čemer lahko v ozadju delujejo številni dejavniki, kot so življenjski slog, psihološki stres, socialna podpora in druge družinske dinamike, ki vplivajo na duševno zdravje staršev.