Srbeča koža pri otrocih? Preverite, ali gre za garje

V Dalmaciji so potrjeni primeri garij (znanih tudi kot šuga ali scabies), kar so poročali lokalni mediji in zdravstveni delavci. Posebno pozornost so namenili vrtcem, saj se bolezen zaradi tesnega stika med otroki lahko hitro širi. Po poročanju HRT so bili primeri garij zabeleženi tudi pri predšolskih otrocih, zato so vrtci starše opozorili na možnost simptomov in potrebo po hitrem ukrepanju.

Garje povzroča mikroskopska pršica Sarcoptes scabiei, ki se pod kožo vkoplje in povzroča srbeč izpuščaj. Prenos se zgodi predvsem z:

- tesnim telesnim stikom (koža ob kožo),

- dolgotrajnim držanjem za roke, spanjem v isti postelji ali spolnim stikom.

Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja tveganja. Redkeje se bolezen prenese posredno, prek oblačil, brisač ali posteljnine, predvsem pri bolnikih s težjo (krustozno) obliko garij, ki so zelo kužni.

Garje se pogosteje pojavljajo tam, kjer je velika gostota prebivalcev in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene ter čiščenja perila in posteljnine. Poleg srbenja so garje lahko eden od vzrokov za impetigo – gnojno vnetje kože.

Najpogostejši znaki garij so:

- Močno srbenje, predvsem ponoči ali ob segrevanju telesa,

- Rdeče pike ali izpuščaji, pogosto v obliki rožnatih papul velikosti prosa s krastico na vrhu,

- Tanke, dvignjene linije na koži, ki so rovčki, kjer se pršice gibljejo pod kožo.

Pri otrocih se izpuščaji najpogosteje pojavijo:

med prsti, na zapestjih, pod pazduhami, okoli popka,

pri dojenčkih in majhnih otrocih pa lahko prizadenejo vso kožo, vključno z obrazom, vratom, lasiščem in ušesi.

Prvi znak okužbe je običajno nenadno srbenje, ki se pojavi v 2–6 tednih po okužbi pri ljudeh, ki jih je bolezen prvič prizadela. Pri tistih, ki so že kdaj imeli garje, se simptomi pojavijo že v 1–4 dneh. Včasih srbenje pri dojenčkih ali starejših osebah ni izrazito, kar ne pomeni, da okužbe ni. Kožne spremembe so največkrat simetrične, prizadeti so zunanji deli telesa, nikoli pa sredina prsnega koša ali hrbta.

Če garij ne zdravimo, se lahko bolezen razširi na druge družinske člane in pri okuženem preide v težjo obliko ali povzroči zaplete, kot je impetigo. Srbenje lahko traja tudi po uspešnem zdravljenju zaradi reakcije kože na mrtve pršice in njihove antigene, običajno 2–3 tedne.

Zdravljenje vseh okuženih in kontaktnih oseb: Vsi družinski člani in osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom, se morajo zdraviti hkrati, da se preprečijo ponovne okužbe.

Zdravila: Predpisujejo se lokalne kreme ali losjoni (npr. permethrin), včasih tudi peroralna zdravila. Za lajšanje srbenja se uporabljajo ustrezna sredstva.

Higiena: Oblačila, posteljnino in brisače je treba oprati v vroči vodi, igrače in površine pa temeljito očistiti.

Preprečevanje širjenja v kolektivih: Redno spremljanje simptomov, higiena rok, zmanjševanje tesnega stika med otroki.

Diagnozo običajno postavimo na podlagi kožnih sprememb in srbenja, potrdi pa jo lahko mikroskopski pregled izpraskane kože, kjer se iščejo jajčeca, odrasle pršice in iztrebki. Epidemiološki podatki o pojavih pri družinskih članih ali tesnih kontaktih prav tako pomagajo pri diagnozi, so še zapisali pri NIJZ.