Slovenska šolska prehrana pod lupo: kako otrokom zagotoviti bolj zdrav in lokalen obrok

Dogodka so se udeležili pridelovalci, predstavniki javnih zavodov, kuharski mojstri, prehranski strokovnjaki in odločevalci. Njihov cilj je bil spodbuditi bolj kakovostno, lokalno in trajnostno šolsko prehrano v vseh slovenskih šolah in vrtcih.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je poudarila, da je Slovenija že zdaj med državami z dobro organiziranim sistemom šolske prehrane. A hkrati si država želi narediti še korak naprej: "Strateški interes države je, da imajo otroci v vrtcih in šolah zagotovljen dostop do zdravih in trajnostnih obrokov iz lokalnih, sezonskih in ekoloških živil."

Po njenih besedah izboljševanje kulture prehranjevanja ne vpliva le na zdravje otrok, temveč tudi na spoštljivejši odnos do hrane, lokalnega okolja in kmetijstva. Hkrati javni zavodi predstavljajo pomemben, stabilen trg za slovenske kmetije in živilsko-predelovalno industrijo.

Ministrica je ob tem poudarila, da je za napredek nujno sodelovanje med različnimi resorji – od kmetijstva in izobraževanja do zdravja in javne uprave.

1. Lažji dostop šol do lokalnih živil

Šole pogosto poročajo o težavah pri iskanju lokalnih dobaviteljev in usklajevanju logistike. Zato so na dogodku poudarili potrebo po bolj povezanem sistemu, ki bi olajšal stik med pridelovalci in zavodi.

2. Manj administrativnih ovir

Več predstavnikov ministrstev je opozorilo na zapletenost javnih naročil. Kot možne rešitve so izpostavili:

- centralizirana javna naročila,

- vzpostavitev logističnega centra za distribucijo lokalne hrane.

Oboje bi olajšalo in pocenilo nabavo živil, zlasti v manjših šolah in vrtcih.

3. Uvajanje novih prehranskih smernic

Generalna direktorica direktorata za javno zdravje Vesna Marinko je spomnila na nove smernice, ki so v veljavi od lanskega šolskega leta. Te prinašajo:

- več lokalnih sestavin,

- manj odpadne hrane,

- bolj uravnotežene jedilnike.

Največji izziv pa ostaja sprejemanje novih jedi pri otrocih, kar zahteva več časa, potrpežljivosti in ustrezno prehransko vzgojo.

Na okrogli mizi o prehranskih navadah mladih je bilo izpostavljeno, da so otroci in najstniki pogosto bolj ozaveščeni o hrani, kot predvidevamo. Kulinarični mojster Mojmir Šiftar meni: "Mladi dobro vedo, kaj jedo. Naša naloga pa je, da jim približamo slovensko kulinariko na sodoben, privlačen način."

Največji izziv je, kako tradicionalne jedi, kot so jota, ričet ali žganci, predstaviti mladim na način, ki jim je blizu – estetsko, kreativno in v trendu.

Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je opozorila na razkorak med željami mladih in usmeritvami industrije, ki se vse bolj nagiba k izdelkom z manj sladkorja, manj soli in več polnozrnatimi sestavinami. Po njenem mnenju je treba uskladiti:

- zdravje,

- okus,

- trajnost.

Ana Le Marechal Kolar z ministrstva za kmetijstvo verjame, da ta razkorak lahko premostimo, vendar le s tesnim sodelovanjem med kuharji, pridelovalci, organizatorji prehrane in šolami.

Dogodek je pokazal, da je Slovenija na dobri poti, a da do optimalnega sistema šolske prehrane vodi še nekaj ključnih korakov:

- boljše povezovanje šol z lokalnimi kmetijami,

- poenostavitev javnih naročil,

- izboljšana logistika,

- več kulinarične ustvarjalnosti pri jedilnikih,

- večja vloga otrok pri spoznavanju hrane in kuhanja.