Bibaleze.si

Spregovorili starši otrok s posebnimi potrebami

Špela Zupan, STA

Novice

1
02. 12. 2020 07.48

Med epidemijo so se v še posebej hudi stiski znašli otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi šolanja na daljavo. Otroci potrebujejo stalno pomoč, težko jih je motivirati in starši morajo poskrbeti še za vse drugo. Med drugim morajo poskrbeti za šolanje njihovih sorojencev, hkrati delati na domu ali hoditi v službo, kuhati, pospravljati ... Se vsak dan vedno znova soočiti z novimi nepredvidljivimi izzivi in težavami.

Šolanje na daljavo

"Sem mama dveh fantov. Mlajši - petošolec - je star 11 let in ima težave s koncentracijo in branjem (sumimo disleksijo), starejši - devetošolec - je star 15 let, avtist, epileptik. Oba imata dodeljeno strokovno pomoč, ki je preko Microsoft Teams in Zooma kar dobro speljana. Takrat jima lahko razložijo snov, ki je jaz žal ne znam. Je pa vseeno težko, delamo praktično čez cel dan s premori. Trenutno koristim varstvo otrok. Prvi teden sem delala, a nista dovolj naredila, tako da smo se potem cel teden lovili z nalogami."

"Sem mamica sedemletnemu avtistu z duševno motnjo, ki je v posebnem programu izobraževanja. Pomoči nimamo nobene, tedensko dobimo navodila, kaj delati z njim čez teden. Je pa zelo težko - sin ima kljub vsem težavam še težave z pozornostjo in koncentracijo. Oba z možem hodiva v službo in imava še enega otroka."

"Glavne težave so pomanjkanje motivacije, težave z razumevanjem navodil in nalog ter ogromen izziv usklajevanja službe in dela z otrokom. Otrok namreč potrebuje konstantno pomoč, torej celo dopoldne. Zato mora biti en starš doma, torej je obenem tudi konkreten izpad dohodka. Učiteljico moram izjemno pohvaliti, saj se resnično trudi, redno komunicira z otroki (in starši) preko Zooma, redno pripravlja videoposnetke z razlago, ki jih lahko otroci pogledajo večkrat in tako dalje. Od strokovnih delavk specialna pedagoginja opravi dva individualna videoklica tedensko. Logopedinja pošilja vaje, ki jih z otrokom delamo sami, ker je na daljavo precej težko in neučinkovito. A na srečo sva se oba starša veliko samoizobraževala na tem področju in lahko po navodilih logopedinje veliko narediva sama, vendar pa marsikdo tega ne zmore."

Poleg šolanja na daljavo družine z otroki s posebnimi potrebami in učnimi težavami pestijo še druge težave. Ni terapij in otroci nimajo možnosti fizičnih obravnav pri specialnih pedagogih, logopedih, fizioterapevtih, delovnih terapevtih ... Zato nazadujejo in vsak dan izgubljenega je zanje izjemnega pomena. Vsak izgubljen čas se zanje nikoli ne povrne.

"Pri našem otroku se učiteljica zares trudi, ampak mislim, da je bolj izgorevanje starša tu. Jaz vse delam in omogočam vizualno predstavo in učenje ... Problem nastane v odporu do matematike. To, kar delava, je zanj le "domača naloga". Včasih komaj prideva do konca vseh nalog, ker je resnično prenaporno. Najhuje mi je, ker je bil zadnja dva tedna šole res super, učiteljica in spremljevalka sta ga pohvalili, tudi doma se je zelo poznalo. In ne samo šola - manjka jim stik s sovrstniki. Stagnacija, dolgčas, vsak dan isto ... Našteto tudi mene občasno "ubije", sploh priprave za učenje. Ker v šoli ve, da se mora učiti ... naprej ga ženejo drugi otroci. Doma je le drugače."

"Naša mala ima Angelmanov sindrom in nikoli ne bo govorila. Je epileptik, ima hudo motnjo v duševnem razvoju. Nosi plenico in ne je samostojno. Pri starosti sedem in pol leta je ravno dobro začela hoditi v osnovno šolo s posebnimi potrebami. / ... / Imam še sva starejša sinova, ki sta tudi osnovnošolca, in vsi smo že praktično dva meseca doma. Kar dobimo snovi, narediva v petih minutah, bolj jaz kot mala. Nato jo cel dan animiram, poskušam obvladovati njeno hiperaktivnost in agresijo nad bratoma. Seveda kuham, perem in pospravljam za štiri, delam od doma, kar uspem narediti, večino skozi cel dan. Ni besed, kako se počutim jaz sama, skrbi me le, kakšne posledice bo imela generacija otrok, ki jih danes pesti epidemija."

"Moj mlajši sin bo čez dober teden star sedem let. Ima zmerno motnjo v duševnem razvoju, senzorno preobčutljivost, motnje v hranjenju. Ravno se je nekako vpeljal v prvi razred s posebnimi potrebami z nižjim izobrazbenim standardom. Tako šolsko strokovno osebje kot tudi mi doma smo mu želeli dati priložnost, da poskusi, ampak bo težko "peljal" na tak način. Doma enostavno ni fokusa. Starejši hodi v drugi razred redne osnovne šole in oba potrebujeta veliko pomoči. Delamo s pomočjo računalnika. Eden ima odmor, da lahko vmes dela drugi in obratno. Distanca se zelo pozna in ja, tudi mene zelo skrbi, kaj bo z našimi otroci. Ko sprejemaš dejstvo, da je tvoj otrok otrok s posebnimi potrebami, greš kot starš skozi določene procese. Mene je vedno pomirjalo dejstvo, da imamo dobro strukturo strokovnjakov, dobro integracijo oseb s posebnimi potrebami, dobre programe ... Zdaj ni ničesar. Skrbi me. Moram pa poudariti, da se šolsko osebje izjemno trudi v dani situaciji in občudujem njihov trud."

Zgoraj so zgodbe staršev, ki so jih zaupali v Facebook skupini "Starši otrok s posebnimi potrebami". Skupaj s svojimi otroki se borijo vsak dan, vsak trenutek. Drugega jim ne preostane. Namreč, zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa za vse učence, tudi za učence s posebnimi potrebami in učnimi težavami, poteka šolanje na daljavo in tudi dodatno pomoč prejemajo na daljavo. 

Otrokom s posebnimi potrebami je sicer vselej z odločbo dodeljeno število ur dodatne strokovne pomoči, ki so jo prej dobili v šoli. V času pouka na daljavo pa jo učenci realno potrebujejo več, kot jo dejansko prejmejo. A v mnogih primerih je niti ni možno izvajati, se zavedajo na Zavodu za šolstvo. Neposredno se med šolanjem na daljavo za dodatno pomoč zdaj dogovarjajo starši in šola - učitelji, razredniki, ravnatelji. "Učitelji so dnevno v stiku z učenci in njihovimi starši. Nudijo jim spodbudo in podporo, ki pa jo potrebujejo več, kot jo zmorejo nuditi na daljavo," so pojasnili na Zavodu. Izvajalci dodatne strokovne pomoči lahko lahko ponudi pomoč otroku ali staršu s svetovanjem in konkretno razlago preko različnih komunikacijskih kanalov, preko video konferenc, spletne pošte, telefona. A fizičnega stika ni.

Otrokom s posebnimi potrebami je v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in odločbo u usmeritvi dodeljeno število ur dodatne strokovne pomoči, prav tako so do dodatne pomoči upravičeni otroci z učnimi težavami z odločbo. Tovrstna pomoč na daljavo še zdaleč ni enakovredna s fizično, ki jo nudijo v šolah.
Otrokom s posebnimi potrebami je v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in odločbo u usmeritvi dodeljeno število ur dodatne strokovne pomoči, prav tako so do dodatne pomoči upravičeni otroci z učnimi težavami z odločbo. Tovrstna pomoč na daljavo še zdaleč ni enakovredna s fizično, ki jo nudijo v šolah.FOTO: Dreamstime

Dodatna pomoč je ključna in izjemno pomembna. "Marsikateremu otroku s posebnimi potrebami je učitelj, izvajalec dodatne strokovne pomoči zelo pomembna oseba na šoli, na katero se lahko obrne, ko to potrebuje. Za otroka je pomembno, da ohrani stik z osebami, ki jim zaupa," so poudarili na Zavodu za šolstvo. A na daljavo je težko, stik je onemogočen. Na šolah se sicer zelo trudijo in po navedbah Zavoda za šolstvo dajejo poudarek na ohranjanje stika z otrokom s posebnimi potrebami in učnimi težava ter skušajo vzdrževati individualiziran pristop. Na voljo so obenem svetovalke na Zavodu za usmeritve in svetovanje ter s konkretnimi primeri prilagoditev izobraževanja na daljavo, medtem pa si tudi učitelji med seboj lahko v spletnih učilnicah delijo nasvete in izkušnje pri šolanju na daljavo.

Učiteljici predstavili svoje delo na daljavo

Profesorica defektologije na Centru Janeza Levca Ljubljana, Ana Svetičič, v posebnem programu vzgoje in izobraževanja poučuje otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, večina jih ima tudi različne spremljajoče zdravstvene težave, nekateri avtizem, nekateri so gobalno ovirani. V šoli so združeni v majhne skupine glede na svojo starost. Poučujejo jih specialni pedagogi, v razredu je pri mlajših otrocih tudi varuh, ki je prav tako pomemben v šolanju otroka. "Imamo rutino, ki jo vzdržujemo, pravila, ki jih otroci s trudom usvojijo. Vedno se nekaj dogaja, veliko pojemo, se gibamo, so med vrstniki, veliko posnemajo in se učijo eden od drugega. Vrstniki so jim tudi močan zgled - to se zelo pokaže recimo pri prehranjevanju, ko otrok nečesa doma noče jesti, ko pa v šoli vidi vrstnike, to poskusi in usvoji ta okus," je opisala. "Zanje je šola vse - drugega nimajo. Popoldne se nimajo s kom igrati in se družiti na dvorišču, zato je šola tisto, kar najbolj čakajo in česar se neskončno veselijo. Šola je tudi rutina - za otroke z avtizmom ključna. Zdaj je ni. Kako razložiti otroku, da šole ni in zakaj je ni, zanj pa je to vse?" se sprašuje.

Za vse je to težko obdobje, a zdravje je prvo. Sama šolo neskončno pogrešam, saj za službo živim. Tudi za nas bo posijalo sonce. Ana Svetičič, prof. defektologije, Center Janeza Levca Ljubljana

Zdaj na daljavo poskušajo na različne načine - slikovno, preko pravljic, socialnih zgodb, s pogovorom, pri čemer Ana Svetičič opaža, da je velika težava konkretizacija. "Vsako jutro pošljem moji skupini šestih otrok power point prezentacijo. V njej otroke pozdravim, jih nagovorim, preko slikovnega materiala obravnavamo temo, ki jo dopolnim s posnetki,  pravljicami, pesmimi, likovnimi izdelki - vse se tematsko povezuje. Vsak dan imajo tudi kakšno praktično nalogo (nabiranje plodov v gozdu, pometanje, pospravljanje nogavic v pare ...). Starše prosim za kakšno fotografijo in vsi so zelo vestni. Ob petkih pa kuhamo/pečemo, saj jim pripravim slikovni recept za preprosto jed. Ta dejavnost jim je najbolj všeč. Enkrat do dvakrat tedensko jim pošljem po klasični pošti različne naloge (pripravljene za vsakega otroka posebej) za grafomotoriko, prirejanje, barvanje in podobne veščine. Trudim se, kolikor lahko, včasih mi že manjka idej, ker bi jim rada ponudila kaj novega," je nanizala. Neposrednega skupinskega pouka po videokonferenci nima, "saj otroci ne zdržijo dolgo zraven, zanje je to večinoma preveč abstraktno. Veliko pa prakticiram videoklice za posamezne otroke, kjer se pozdravimo, kaj povemo, skupaj pojemo." Ugotavlja, da imajo mnogi sedaj tudi veliko težav z vedenjem, saj težko razumejo situacijo. "Želijo si biti v šoli, ne znajo povedati, kaj jih muči (večina negovorečih). Starši se name velikokrat obrnejo za nasvet, česar sem zelo vesela. Upoštevajo ga," je dodala. 

Učiteljica na Osnovni šoli Pirniče, Olga Vodopivec, je denimo na spletni strani Šole za ravnatelje razkrila dobro prakso dodatne strokovne pomoči na daljavo. Kot učiteljica podaljšanega bivanja se je med šolanjem na daljavo samoiniciativno obrnila na učitelje in na starše, če kdo od otrok morda potrebuje dodatno pomoč, in zdaj vsak dan po sedem ur na daljavo pomaga učencem od prvega do petega razreda. Učence je denimo spodbudila k branju, tako da jim je obljubila, da jim bo pokazala svoje hišne ljubljenčke ali da jim bo poslala pobarvanko, če bodo redno brali. Pomaga tudi pri poštevanki, pisnem deljenju, razlagi samostalnikov in pridevnikov ter po potrebi tudi drugje. Po njenih besedah je tovrstna pomoč ob šolanju na daljavo še toliko bolj pomembna, ker ti otroci zdaj še toliko bolj potrebujejo pomoč. "So v hudi stiski. Sami se morajo znajti, katera snov je bolj pomembna in katera manj, v spletni učilnici pa je ogromna količina podatkov. Učitelj ni prisoten v živo tako kot pri klasičnem pouku, zato toliko bolj potrebujejo pomoč učitelja za dodatno strokovno pomoč. Učitelj za dodatno pomoč jim nudi dodatno strokovno pomoč vsak dan ob določeni uri in za več različnih predmetov," je razložila.

Ministrstvo: Učenci s posebnimi potrebami in učnimki težavami se bodo med prvimi vrnili v šolske klopi

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport razumejo, da so starši in njihovi otroci iz prilagojenih in posebnih programov zaradi zaprtja šol v zelo težkem položaju, "toda žal za zdaj ne gre drugače". Zavedajo se, da je izobraževanje na daljavo stresno tako za otroke kot za starše, učitelje in druge strokovne delavce. Vedo, da so še posebej v stiski otroci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo terapevtsko pomoč, dnevno šolsko rutino ter stabilno in vzpodbudno okolje. In v stiski so seveda tudi njihovi starši, ki jim predlagajo, naj se čim bolj povežejo s šolo. Sprotno naj jo seznanjajo o otrokovih potrebah in težavah, kot tudi o morebitnih stiskah. Razrednik pa bo presodil, kako v delo z otrokom vključiti pomoč šolske svetovalne službe, kot tudi pomoč s strani drugega strokovnega ali celo zdravstvenega delavca, so zatrdili.

Vsi upamo, da se bodo lahko otroci spet vrnili v šole.
Vsi upamo, da se bodo lahko otroci spet vrnili v šole.FOTO: Dreamstime

Starši otrok s posebnimi potrebami medtem pozivajo k čimprejšnji odpravi ukrepov, ki ne dovoljujejo individualnih obravnav otrok s posebnimi potrebami, in še bolje bi bilo po njihovih navedbah, če bi se vendarle odprle vsaj šole s prilagojenim programom. Sicer pa je od vsega začetka predvideno, da bi se otroci s posebnimi potrebami prvi vrnili v šole in zavode takoj, ko bo mogoče. "Dogovarjamo se, da se bodo v šole najprej vrnile učenke in učenci od 1. do vključno 3. razreda ter vsi otroci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v prilagojene in posebne programe. Istočasno se bodo odprli tudi domovi za učence s posebnimi potrebami," so poudarili na ministrstvu, in v prostorih šole načrtujejo tudi izvajanje dopolnilnega pouka, drugih oblik individualne in skupinske pomoči ter dodatne strokovne pomoči. Resnično vsi upamo, da se bo to čim prej zgodilo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740