Konec devetletke? Minister napovedal velike spremembe v slovenskih šolah

Za starše je med najbolj odmevnimi napovedmi zagotovo prehod na sodobno osemletno osnovno šolo.

Napoved reforme prihaja po predstavitvi rezultatov raziskave PISA 2025, v kateri so slovenski 15-letniki na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti dosegli svoje najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v tej mednarodni raziskavi.

Pri matematiki je Slovenija dosegla 460 točk, kar je 25 točk manj kot leta 2022. Pri bralni pismenosti je bil rezultat 445 točk, 24 točk manj kot leta 2022 in kar 50 točk manj kot leta 2018. Pri naravoslovni pismenosti pa so slovenski učenci dosegli 484 točk, kar je 16 točk manj kot leta 2022.

Še posebej pomemben je podatek, da je bil dosežek pri vseh treh področjih najnižji, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi PISA. Pri matematiki se je Slovenija prvič znašla tudi pod povprečjem držav OECD.

Minister ob tem poudarja, da rezultati niso obsodba otrok ali učiteljev, ampak opozorilo, da so potrebne sistemske spremembe.

Po njegovih besedah naj se uspešnosti šolskega sistema v prihodnje ne bi presojalo predvsem po številu projektov, dokumentov in reform, temveč po tem, kaj otroci dejansko znajo, razumejo in zmorejo.

Ena največjih sprememb, ki jo je napovedal minister, je priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo.

To pa še ne pomeni, da bodo otroci že prihodnje leto sedli v šolske klopi po drugačnem sistemu. Ministrstvo mora šele pripraviti organizacijski model, prehodno obdobje in potrebne programske spremembe.

Minister je ob tem poudaril, da dodatno leto šolanja samo po sebi ni cilj.

Cilj naj bi bil več znanja.

Za starše je zato pomembno, da napovedi o osemletni osnovni šoli trenutno ne razumejo kot že sprejete spremembe šolskega sistema. Gre za enega od pomembnih predlogov v okviru napovedane reforme, podrobnosti pa bodo morale biti še pripravljene.

Velik poudarek bo namenjen tudi začetnemu opismenjevanju.

Cilj ministrstva je, da se otroci praviloma opismenijo že v prvem letu šolanja, nato pa se v naslednjih letih sistematično nadgrajujejo branje, razumevanje prebranega, pisno izražanje in pravopis.

To je še posebej pomembno ob podatku, da je bila bralna pismenost slovenskih 15-letnikov v raziskavi PISA 2025 na najnižji ravni doslej. Le 64 odstotkov slovenskih 15-letnikov je doseglo vsaj temeljno drugo raven bralne pismenosti.

Za otroke priseljencev, ki še nimajo dovolj znanja slovenskega jezika, ministrstvo napoveduje pripravljalne programe in intenzivnejše učenje slovenščine. Poseben program naj bi pripravili tudi za vključevanje romskih otrok.

Reforma naj bi posegla tudi v način preverjanja znanja.

Napovedane so spremembe ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature. Cilj naj ne bi bil zniževanje standardov, ampak njihova posodobitev. Minister je že pred začetkom šolskega leta napovedal, da naj bi preverjanje znanja v večji meri preverjalo tudi razumevanje, uporabo znanja in kritično presojanje.

To pomeni, da naj ne bi bilo pomembno samo, ali otrok zna določeno informacijo ponoviti, ampak tudi, ali jo zna razumeti in uporabiti.

Pomemben del reforme bo namenjen tudi učiteljem.

Ministrstvo napoveduje več strokovne avtonomije in pristojnosti učiteljev ter šol, hkrati pa zmanjševanje administrativnih obremenitev.

Pregledali naj bi evidence, poročila, soglasja in druge obveznosti ter poskušali odpraviti podvajanja in povezati informacijske sisteme.

Sporočilo ministra je zelo jasno: učitelj naj bi imel več časa za poučevanje in delo z učenci ter manj za izpolnjevanje obrazcev.

Napovedana je tudi ustanovitev učiteljske zbornice, ki naj bi krepila strokovne standarde, profesionalno avtonomijo in vlogo učiteljskega poklica.

Šola prihodnosti naj po načrtih ministrstva ne bi temeljila samo na tradicionalnih predmetnih znanjih.

Več prostora naj bi dobila področja, kot so:

- računalništvo in informatika,

- programiranje,

- algoritmično mišljenje,

- umetna inteligenca,

- podatkovna pismenost,

- medijska pismenost,

- finančna pismenost,

- kibernetska varnost,

- podjetništvo,

- ustvarjalnost in inovativnost.

Za starše je to pomemben signal, da se želi šolski sistem bolj prilagoditi svetu, v katerem bodo njihovi otroci živeli in delali.

Reforma predvideva tudi več podpore nadarjenim učencem, hkrati pa zgodnejšo pomoč otrokom, ki imajo pri učenju težave.

To pomeni, da bi moral sistem po napovedih ministrstva bolje prepoznati tako otroke, ki potrebujejo dodatno pomoč, kot tudi tiste, ki potrebujejo več zahtevnih izzivov in možnosti za razvoj svojih sposobnosti.

Reforma ne bi zajela samo osnovnih šol.

Ministrstvo napoveduje okrepitev poklicnega in strokovnega izobraževanja, širitev vajeništva, več praktičnega usposabljanja, boljše mentorstvo in tesnejše povezovanje šol z delodajalci.

Ob tem naj bi se spremenila tudi organizacija nekaterih javnih institucij na področju izobraževanja. Predvideno je združevanje več ključnih zavodov v enotno nacionalno institucijo za kakovost in razvoj izobraževanja, ustanovljen pa naj bi bil tudi nov Inštitut za edukacijske raziskave.

Za družine je trenutno najpomembnejše predvsem to, da gre za napoved velike reforme, ne za spremembe, ki bi že veljale.

Osemletna osnovna šola, spremembe ocenjevanja, NPZ in mature, novi pristopi k opismenjevanju ter druge spremembe bodo morale biti še podrobneje pripravljene.

A smer je jasna: ministrstvo želi šolo, ki bi bila bolj osredotočena na znanje, učiteljem namenila več strokovne avtonomije, zmanjšala administrativne obremenitve ter otroke bolje pripravila na svet, v katerem bodo potrebovali tako temeljna znanja kot digitalno, finančno in medijsko pismenost.

Za starše pa bo v prihodnjih mesecih ključno predvsem vprašanje: kako bo reforma v praksi vplivala na njihove otroke in predvsem, kdaj?

Odgovori na ta vprašanja bodo znani šele, ko bo ministrstvo predstavilo konkretne modele, časovnico in zakonodajne spremembe.

 Vir: Gov.si