Slovenija med vodilnimi v rasti znanja učencev

TIMSS (Trends in International Mathematics and Science Study) je mednarodna raziskava, ki preučuje znanje matematike in naravoslovja učencev četrtega in osmega razreda. Leta 2023 je Slovenija sodelovala v raziskavi znanja četrtošolcev, leta 2024 pa je bilo preverjanje znanja ponovljeno pri istih učencih v petem razredu, skupaj še z osmimi drugimi državami.

Gre za prvo mednarodno longitudinalno preverjanje znanja, ki omogoča neposredno merjenje rasti znanja učencev v enem šolskem letu. V raziskavi so sodelovali tudi starši, učitelji in ravnatelji, kar omogoča podrobno analizo dejavnikov, ki vplivajo na učno rast.

V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 146 šol in 4.373 učencev petega razreda, kar predstavlja 87 % učencev, ki so kot četrtošolci sodelovali leta 2023. V letu 2024 so vprašalnike izpolnili 368 razrednih učiteljev, 143 ravnateljev, starši pa so vrnili 3.595 izpolnjenih vprašalnikov.

Sodelovale so še države: Črna gora, Gruzija, Italija, Jordanija, Južna Koreja, Kosovo, Severna Makedonija in Švedska. Preizkusi znanja so bili prilagojeni za peti razred, da omogočijo natančno merjenje višjega znanja, hkrati pa je bilo zagotovljeno, da posamezni učenec ni reševal istih nalog kot leto prej.

Največja rast dosežkov med devetimi državami je v Sloveniji:

- Matematika: +42 točk

- Naravoslovje: +37 točk

Povprečni dosežki učencev:

- Matematika: četrtošolci 513, petošolci 555 točk

- Naravoslovje: četrtošolci 525, petošolci 563 točk

Primerjava z drugimi državami (peti razred):

- Najvišji matematični dosežek: Južna Koreja (635), Švedska (560), Slovenija (555), Italija (550)

- Najvišji naravoslovni dosežek: Južna Koreja (616), Slovenija (563), Švedska (561), Italija (542)

Povečanje deleža učencev z visokim znanjem:

- Matematika (550+ točk): 32 % četrtošolcev, 55 % petošolcev

- Naravoslovje (550+ točk): 39 % četrtošolcev, 60 % petošolcev

- Najvišji mejnik (625+ točk): matematika s 5 % na 18 %, naravoslovje z 8 % na 19 %

Rast znanja je enakomerno porazdeljena po vsebinskih in kognitivnih področjih (+6 do +11 odstotnih točk na posameznem sklopu).

Socialno-ekonomsko ozadje ostaja pomemben dejavnik: učenci z ugodnejšim ozadjem običajno dosegajo višje rezultate. V Sloveniji je pri naravoslovju opažena največja rast pri učencih iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom.

Pomoč staršev pri delu za šolo se znižuje: štirikrat na teden pomagajo 36 % petošolcev, medtem ko je bil ta delež pri četrtošolcih 47 %.

Pripadnost šoli in občutek varnosti pozitivno vplivata na rast dosežkov, medtem ko ocena jasnosti pouka nima bistvenega vpliva na razliko v rasti med četrtim in petim razredom.

Motivacija za učenje matematike in naravoslovja se nekoliko znižuje: zelo rado se uči matematike 21 % petošolcev, naravoslovja pa 25 %.

Slovenija ima relativno malo ur obveznega pouka: 769 60-minutnih ur, kar je več kot v Južni Koreji (762) in Črni gori (755), a manj kot v Italiji (1.086) in na Švedskem (848).

Državna sekretarka Janja Zupančič je ob predstavitvi poudarila: "Slovenija že vrsto let sodeluje v mednarodnih raziskavah, da pridobi podatke o stanju izobraževanja v primerjavi z drugimi državami in s preteklimi obdobji. Longitudinalna raziskava TIMSS 2023–2024 nam omogoča neposredne meritve napredka učencev med četrtim in petim razredom, kar je še posebej dragoceno v času velike kurikularne prenove. Veseli nas, da je napredek učencev velik, predvsem pri doseganju višjih mejnikov znanja, kar potrjuje učinkovitost našega izobraževalnega sistema."