Na novinarski konferenci je policija poudarila, da med identificiranimi žrtvami ni slovenskih otrok, prav tako pa za zdaj ni dokazov, da bi osumljenci sami ustvarjali posnetke ali fizično zlorabljali otroke. Gre pa za kazniva dejanja izjemne teže, ki zahtevajo obsežne in tehnično zahtevne kriminalistične postopke.
Kaj so ugotovili kriminalisti?
Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi Robert Tekavec je pojasnil, da gre za več kaznivih dejanj, povezanih s prikazovanjem, izdelavo, posestjo in posredovanjem otroške pornografije.
Posnetki prikazujejo:
- otroke, mlajše od 15 let,
- otroke, ki so goli ali pomanjkljivo oblečeni,
- primere spolnih odnosov odraslih z otroki.
Osumljenci naj bi gradivo delili prek omrežij peer-to-peer, ki temeljijo na neposredni izmenjavi datotek med uporabniki.
Obsežna akcija: sedem hišnih preiskav in 175 zaseženih naprav
Na podlagi zbranih informacij so kriminalisti 5. junija izvedli obsežno operacijo na območju več policijskih uprav: Ljubljana, Koper, Celje, Murska Sobota, Maribor in Novo mesto.
Izvedli so sedem hišnih preiskav pri sedmih osumljencih in pri tem zasegli:
- 175 elektronskih naprav (računalniki, telefoni, trdi diski),
- številne druge nosilce podatkov in optične medije.
Eden od osumljencev je bil že v preteklosti obravnavan zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok.
Mednarodno sodelovanje ključnega pomena
Operacija Mozaik 2025 je del širšega sodelovanja v okviru Evropske platforme za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Slovenska policija tako nadaljuje partnersko delo z državami Zahodnega Balkana, Europolom ter številnimi drugimi evropskimi institucijami.
Europol je imel ključno vlogo pri identifikaciji slovenskih osumljencev, saj je posredoval pomembne informacije, ki so omogočile nadaljnje preiskave v Sloveniji.
Preiskava se nadaljuje
Čeprav osumljenci za zdaj niso povezani z ustvarjanjem gradiva ali fizičnimi zlorabami, kriminalisti nadaljujejo podrobne analize zaseženih naprav. Preiskava bo trajala še več mesecev, saj je treba pregledati velike količine digitalnih datotek, ponovno preveriti identitete žrtev ter ugotoviti morebitne dodatne povezave z mednarodnimi omrežji.
Policija opozarja, da so tovrstna kazniva dejanja izjemno prikrita in pogosto potekajo v temnih kotičkih spleta, zato je mednarodno sodelovanje nujno.
Kako lahko starši zaščitijo otroke pred spolnimi zlorabami: ključni nasveti strokovnjakov
Zaščita otrok pred spolnimi zlorabami – tako na spletu kot v vsakdanjem življenju – je ena najpomembnejših odgovornosti staršev. Ne gre za en sam pogovor, temveč za postopno gradnjo zaupanja, odkritosti in znanja, ki otroku omogoča, da razume svoje meje in prepozna nevarne situacije.
1. Odprt in reden pogovor o telesni integriteti
Otroku razložite, da je njegovo telo samo njegovo in da ima pravico reči ne vsakomur, tudi odraslim. Uporabljajte pravilne anatomske izraze, saj to otroku pomaga jasno izraziti nelagodje ali opisati dogodek.
2. Naučite otroka prepoznati varne in nevarne dotike
Pojasnite razliko med:
- dotiki, ki so prijetni in varni (npr. objem družinskega člana, če si ga želi),
- dotiki, ki so neprijetni ali skrivni (če kdo reče, da naj o dotiku ne govori drugim).
Otroku jasno povejte, da mora vedno povedati odraslemu, ki mu zaupa, če ga kdo dotika na način, ki mu ni všeč.
3. Pogovor o spletu: zasebnost, fotografije, neznanci
Otroka naučite, da:
- ne deli osebnih podatkov ali fotografij,
- ne klepeta z neznanci,
- se nikoli ne dogovarja za srečanje z osebo, ki jo je spoznal prek spleta,
- takoj pove, če ga kdo prosi za slike, videoklice ali skrivno komunikacijo.
Pomembno je, da otrok razume, da se vam lahko vedno zaupa, ne glede na okoliščine.
4. Dogovorite se o pravilih uporabe interneta
Uvedite jasna družinska pravila, npr.:
- naprave se uporabljajo v skupnih prostorih,
- mlajši otroci na spletu niso sami,
- uporabljajo se preverjene aplikacije in časovne omejitve.
Starši naj spremljajo, kaj otrok uporablja, in se sproti seznanjajo z novimi trendi in aplikacijami.
5. Zgradite odnos, v katerem je otrok pripravljen govoriti
Najpomembnejša zaščita je otrokov občutek varnosti.
Otrok mora vedeti:
- da mu boste verjeli,
- da se ne boste jezili,
- da ni nikoli kriv, če ga nekdo poskuša zlorabiti.
Spodbujajte ga, da govori o svojih občutkih, strahovih, čemerkoli neprijetnem.
6. Prepoznajte opozorilne znake
Znaki, ki lahko kažejo na težavo:
- nenadne spremembe razpoloženja ali spanja,
- umik, skrivnostno vedenje, pretirana tesnoba,
- nenavadno znanje o spolnosti,
- izbruhi jeze ali strahu brez jasnega razloga.
To še ne pomeni nujno zlorabe, je pa lahko opozorilo, da otrok potrebuje dodatno pozornost.
7. Naučite otroka, kaj naj stori, če se počuti ogroženega
Otroku pomagajte, da si zapomni tri osnovna pravila:
- Reči "ne".
- Takoj oditi.
- Povedati odraslemu, ki mu zaupa.
Če gre za splet, naj takoj prekine pogovor, blokira osebo in vam pove.
Viri: Policija RS, Spletno oko, UNICEF
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV