Risba je zanimiva tudi zato, ker ponuja majhen vpogled v vsakdan kraljeve družine in v dejavnosti, s katerimi se ukvarja princ George, ki ga javnost sicer največkrat spremlja na uradnih dogodkih. Posebna izdaja revije obsega kar 300 strani, v njej pa je med drugim objavljen tudi intervju s princeso Kate, v katerem je spregovorila o okrevanju po raku.
A Georgeova risba je več kot le zanimiv utrinek iz življenja kraljeve družine. Je tudi lep opomnik, kako pomembno je otrokom omogočati, da raziskujejo svoje interese, ustvarjajo in svet opazujejo na svoj način.
Ustvarjalnost ni samo risanje in ustvarjanje umetnin
Ko govorimo o otroški ustvarjalnosti, pogosto najprej pomislimo na risanje, barvanje, izdelovanje iz papirja ali glasbo. Toda ustvarjalnost je veliko širša. Kaže se tudi takrat, ko otrok izmisli novo igro, iz navadne škatle naredi vesoljsko ladjo, si izmišlja zgodbe, postavlja nenavadna vprašanja ali išče drugačno rešitev za težavo.
Raziskave in strokovna priporočila poudarjajo, da je igra eden ključnih načinov, kako se otroci učijo in razvijajo. UNICEF v svojih gradivih izpostavlja, da igra spodbuja razvoj mišljenja, domišljije, spomina, jezika, socialnih spretnosti in sposobnosti reševanja težav. Otroku omogoča, da preizkuša različne zamisli, se uči iz napak in postopoma pridobiva zaupanje v lastne sposobnosti.
Ustvarjalnost je pomembna tudi zato, ker otroka spodbuja k samostojnemu razmišljanju. Namesto da bi vedno iskal en pravilen odgovor, se uči, da lahko do rešitve vodi več poti. To je dragocena sposobnost, ki mu lahko koristi v šoli, pri odnosih z vrstniki in pozneje v življenju.
Poročilo UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti posebej poudarja, da se ustvarjalnost razvija tudi skozi izkušnje in okolje. Otroci so bolj ustvarjalni, kadar jih odrasli spodbujajo k izvirnim zamislim in jim omogočajo prostor za domišljijo, raziskovanje ter igro.
Kako lahko starši spodbujamo otrokovo ustvarjalnost?
Za spodbujanje ustvarjalnosti ne potrebujemo dragih igrač, posebnih pripomočkov ali vnaprej pripravljenih dejavnosti. Velikokrat so najboljše priložnosti povsem preproste.
1. Otroku dovolimo, da se dolgočasi
Starši imamo včasih občutek, da moramo otroka ves čas zabavati in mu ponujati dejavnosti. A tudi trenutki brez vnaprej določenega načrta so pomembni. Ko otrok nima takoj na voljo zabave, lahko začne sam iskati ideje, si izmišlja igre in raziskuje okolico. Dolgčas tako ni nujno nekaj slabega – lahko postane izhodišče za domišljijo.
2. Ponudimo mu preproste materiale
Papir, barvice, plastelin, kartonske škatle, blago, lesene kocke in drugi vsakdanji predmeti so lahko odlično izhodišče za ustvarjanje. Otroku ni treba pokazati, kaj naj izdela. Še bolje je, če mu prepustimo odločitev, kaj bo nastalo.
3. Spodbujamo domišljijsko igro
Igra vlog, izmišljanje zgodb, gradnja domišljijskih svetov in pretvarjanje, da je otrok zdravnik, raziskovalec, kuhar ali astronavt, so odlične priložnosti za ustvarjalno razmišljanje. Pri tem se otrok uči tudi pripovedovanja, sodelovanja in razumevanja različnih pogledov.
4. Ne popravljamo vsake otrokove zamisli
Če otrok nariše modro sonce, vijolično drevo ali hišo brez vrat, ga ni treba takoj popravljati. Namen ustvarjanja ni vedno realističen ali popoln izdelek. Pomembno je, da otrok lahko izrazi svojo zamisel, tudi če se razlikuje od naše predstave o tem, kako bi morala biti videti.
5. Postavljamo vprašanja, namesto da ponujamo odgovore
Namesto vprašanja Kaj je to? lahko poskusimo z: Mi poveš kaj več o tem, kar si ustvaril?, Kako si prišel do te zamisli? ali Kaj bi se zgodilo, če bi poskusil še drugače? Tako pokažemo zanimanje za otrokov proces razmišljanja, ne le za končni izdelek.
6. Otroku omogočimo stik z naravo in novimi izkušnjami
Sprehod v gozd, opazovanje ptic, nabiranje zanimivih listov, obisk muzeja ali preprosto raziskovanje okolice lahko spodbudijo številna vprašanja in zamisli. Narava je polna oblik, barv, zvokov in pojavov, ki otroka vabijo k opazovanju in raziskovanju.
Najpomembnejše ni, kaj otrok ustvari, temveč kaj se ob tem nauči
Pri ustvarjalnosti ne gre za to, da bi morali vsi otroci postati umetniki, glasbeniki ali izumitelji. Prav tako ni pomembno, ali je njihova risba dovolj lepa, izdelek dovolj natančen ali zgodba dovolj domiselna po merilih odraslih.
Pomembneje je, da otrok dobi občutek, da so njegove zamisli vredne pozornosti, da sme poskusiti, se zmotiti, začeti znova in poiskati svojo pot. Ko mu odrasli namenimo čas, prostor in spodbudo, mu ne pomagamo razvijati le ustvarjalnosti, temveč tudi samostojnost, radovednost in zaupanje vase.
Morda je prav to najlepše sporočilo Georgeove risbe: otrokom ni treba ustvariti nečesa izjemnega, da bi bilo njihovo ustvarjanje pomembno. Včasih je dovolj, da jim pustimo, da vzamejo v roke barvice in narišejo svet, kot ga vidijo sami.
Viri: BBC News, Unicef
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV