Petčlanska družina živi v stanovanju z eno spalnico

Družina iz Severne Karoline je prej živela v precej večji, približno 195 kvadratnih metrov veliki hiši s petimi spalnicami. Leta 2024 so jo oddali in se preselili v približno 74 kvadratnih metrov veliko stanovanje z eno spalnico. Sprva so nameravali tam ostati približno eno leto, medtem ko bi uredili finance in načrtovali gradnjo majhne hiše. Njihovi načrti pa so se zaradi zdravstvenih težav mame Megan in njenega okrevanja po operaciji možganov spremenili.

Danes so v istem stanovanju že skoraj tri leta.

Stanovanje je majhno, zato si družina prostor deli na precej nenavaden način.

Otroci spijo v edini spalnici, kjer so pogradi. Prostor čez dan služi tudi kot domača pisarna, saj Emmet dela od doma. Starša medtem spita na veliki zakonski postelji, ki je postavljena kar v dnevni sobi.

Jedilni prostor je hkrati tudi družinski prostor in igralnica. Družina se je tako morala naučiti, da posamezni prostori nimajo samo ene funkcije.

"Vsak centimeter našega doma ima svoj namen," je Megan opisala njihov način življenja.

Pri organizaciji jim pomagajo tudi precej stroga pravila glede stvari. Igrače rotirajo, pogosto podarijo tiste, ki jih otroci ne uporabljajo več, pri novih nakupih pa dobro premislijo, ali jih zares potrebujejo.

Čeprav bi marsikdo takšno življenje razumel kot velik korak nazaj, družina v njem vidi tudi pomembne prednosti.

Z manjšim stanovanjem so se njihovi mesečni življenjski stroški zmanjšali za približno 900 dolarjev oziroma okoli 770 evrov. Prihranki jim omogočajo, da pokrivajo nepričakovane stroške, varčujejo in so že kupili zemljišče za svoj prihodnji dom. Družina se je želela izogniti visokim stroškom večje nepremičnine in denar raje nameniti prihodnosti.

Megan je za The Sun povedala, da je bila prvotna selitev nujna, vendar je sčasoma postala način življenja, ki jim omogoča več finančne svobode in preprostejši vsakdan.

Megan ne skriva, da ima življenje v tako majhnem prostoru tudi svojo ceno.

Zasebnosti skoraj ni. Ko se otroci igrajo, se hrupu ni mogoče umakniti. Že nekaj nereda lahko povzroči občutek popolnega kaosa, v zimskih mesecih pa je življenje v majhnem stanovanju še zahtevnejše.

"Niso vsi dnevi sončni," je bistvo njihove izkušnje. Včasih je stanovanje premajhno, čustva hitro zavrejo, družinski člani pa si preprosto želijo nekaj miru.

Kljub temu Megan pravi, da so se zaradi majhnega doma še bolj povezali. Ker imajo manj prostora za zabavo doma, več časa preživijo zunaj, na igrišču, v knjižnici ali na bazenu.

Manj prostora pomeni tudi manj čiščenja in vzdrževanja, kar staršema omogoča več časa za otroke.

Njihova zgodba sicer ni osamljen primer.

Ameriški medij Apartment Therapy je že večkrat predstavil družine, ki živijo z otroki v enosobnih stanovanjih. Ena od njih je petčlanska družina v New Yorku, ki že več kot 15 let živi v približno 60 kvadratnih metrov velikem enosobnem stanovanju. Starša sta prostor skozi leta prilagajala rasti družine, otroci imajo skupno spalnico, starša pa spita na zložljivi postelji v predsobi.

Tudi ta družina poudarja, da jim majhen dom omogoča, da ostanejo v delu mesta, ki jim je pomemben, namesto da bi se morali zaradi večjega stanovanja preseliti drugam.

Meganina družina svojega načina življenja ne predstavlja kot popolne rešitve za vse. Njihov cilj je predvsem jasen: trenutno žrtvujejo nekaj prostora, da bi si lahko ustvarili boljšo finančno prihodnost.

Naučili so se, koliko stvari zares potrebujejo, otroci so se naučili deliti prostor in reševati vsakodnevne težave, starša pa sta ugotovila, da občutek uspeha ni nujno povezan z velikostjo doma.

Njihov enosobni dom zato ni nujno njihov končni cilj. Je pa trenutno prostor, v katerem varčujejo za prihodnost in v katerem so se, kot pravijo, kljub pomanjkanju prostora naučili ceniti nekaj, česar večja hiša ne zagotavlja samodejno: več miru, manj finančnega pritiska in več časa skupaj.

Vir: Profimedia, The Sun