Bibaleze.si

Zid, ki ločuje države in tudi družine

Š.Z.

Novice

0
11. 03. 2021 07.58

Julija 2019 je kalifornijski profesor Ronald Rael na svojem Instagramovem profilu objavil posnetek guganja skozi zid, ki ločuje Mehiko in ZDA. Objava igranja, veselja in sreče je postala viralna, saj je vsaj simbolično predstavljala moč povezovanja skozi zid, ki je bil v prvi vrsti zgrajen z namenom ločevati in deliti. Otroci in starši na obeh straneh, v Mehiki in v ZDA, so se gugali približno 20 minut, nato so gugalnice umaknili. Zdaj so tri rožnate gugalnice prejele priznanje.

Gugalnice skozi zid

Več kot leto in pol pozneje so tri rožnate gugalnice, poimenovane "Teeter Totter Wall", osvojile priznanje. Prejele so nagrado Beazley za dizajn leta 2020, ki jih podeljuje londonski Muzej oblikovanja. Po navedbah komisije so z njimi pokazali nove načine komunikacije med ljudmi in obenem tudi, kaj vse je mogoče, kljub oviram, s katerimi skušajo ločevati. Po besedah snovalcev so hoteli na iskren in obenem humoren način opozoriti na pereče mejno vprašanje in soavtorica Virginia San Fratello je obenem še poudarila, da bi morali graditi mostove in ne zidov.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Rožnato barvo gugalnic so navdihnili rožnati križi, spomeniki žensk, ki so umrle ali izginile v sumljivih okoliščinah ob prečkanju meje v Ciudad Juarezu. Ideja za gugalnice je nastajala celih 10 let, vse od leta 2009, ko so ZDA začele graditi zid na meji z Mehiko z namenom zaustaviti migracije. Med še posebej glasnimi pobudniki in zagovorniki zidu je bil zdaj že nekdanji ameriški predsednik Donald Trump s svojo "ničelno politiko" do migracij, ki je celo zatrjeval, da bo gradnjo zanj plačala Mehika. A v resnici so ga (sicer bolj potiho) gradili tudi že v mandatih Baracka Obame in Georgea Busha in zdaj je na meji že več kot 3000 kilometrov zidu.

Migrant iz Hondurasa očetu podaja hčerko skozi zid na meji med ZDA in Mehiko (arhivska fotografija iz januarja 2019).
Migrant iz Hondurasa očetu podaja hčerko skozi zid na meji med ZDA in Mehiko (arhivska fotografija iz januarja 2019).FOTO: AP

Njegovo gradnjo je pred nedavnim ustavil novoizvoljeni predsednik Joe Biden in tudi preklical predhodnikove ukaze glede priseljevanja, med njimi odlok, po katerem bi lahko izgnali otroke, ki so jih nezakonito pripeljali v ZDA. Po novem je prepovedano ločevanje otrok od staršev in po odloku sodišča je zapovedana takojšnja vnovična združitev ločenih družin. Med Trumpovim predsedovanjem so namreč skoraj 6000 otrok ločili od staršev, s katerimi so nelegalno prečkali mejo.

Unicef: Pridržanje in ločitev lahko negativno vplivata na otrokov dolgoročni razvoj

Na položaj otrok, ki pridejo nelegalno v ZDA, so opozarjale in še opozarjajo številne človekoljubne organizacije. Pri Unicefu so v poročilu "Iztrgani iz svojih domov v Srednji Ameriki in Mehiki" že leta 2018 opozorili, da nasilje, revščina in pomanjkanje priložnosti niso le najpogostejši vzroki za migracije otrok iz Srednje Amerike (Gvatemale, Hondurasa, Republike Salvador) in Mehike, temveč so hkrati tudi posledica vračanj otrok iz Mehike in Združenih držav Amerike. Odgovorne so pozvali k iskanju rešitev za blaženje vzrokov migracij in k varovanju dobrobiti otrok na begu.

68.409 otrok migrantov je bilo med letoma 2016 in aprilom 2018 pridržanih v Mehiki. Od njih jih je bilo 91 odstotkov vrnjenih v Srednjo Ameriko. Poročilo Unicefa "Iztrgani iz svojih domov v Srednji Ameriki in Mehiki"

Po ugotovitvah regionalne direktorice Unicefa za Latinsko Ameriko in Karibe, Marite Perceval, otroci, ki so deportirani v matične države, nimajo več doma in so zadolženi zaradi posojil, ki so jih najeli za pot. Hitro lahko postanejo žrtve tolp, nasilja, zlorab, izkoriščanja in umorov. Grozljivi so denimo podatki, navedeni v poročilu, da je bil med letoma 2008 in 2016 v Hondurasu dnevno umorjen približno en otrok, v Salvadorju je bilo leta 2017 umorjenih 365 otrok, medtem ko je bilo v Gvatemali lani zabeleženih 942 nasilnih smrti otrok. Če so vrnjeni v nemogoče razmere, je velika verjetnost, da bodo znova migrirali, je izpostavila Marita Perceval.

Deklici sami, brez staršev, spita v migrantskem centru v mehiškem Nuevo Laredu. Fotografija je nastala 17. julija 2019.
Deklici sami, brez staršev, spita v migrantskem centru v mehiškem Nuevo Laredu. Fotografija je nastala 17. julija 2019.FOTO: AP

Izjemno travmatična sta pridržanje in ločitev, ki lahko po opozorilih v Unicefovem poročilu negativno vplivata na otrokov dolgoročni razvoj. Ohranjanje družin skupaj in alternativne rešitve pridržanju so ključni ukrepi pri zagotavljanju načela največje koristi otrok beguncev in migrantov, poudarjajo na Unicefu. Vlade pozivajo k zaščiti vseh otrok na begu, vse dokler ne dosežejo cilja, da jim omogočijo dostop do ključnih storitev med celotno migracijsko potjo, da jim zagotovijo, da se deportacija in vračanja izvršijo le, če so v korist otroka, ter da jim zagotovijo zaščito in podporo, potrebno za uspešno vrnitev in vnovično vključitev.

Pomagate lahko s poslanim SMS s ključno besedo OTROCI5 na 1919, s čimer prek Unicefa darujete pet evrov za pomoč najranljivejšim otrokom sveta.

Več sto otrok še vedno ločenih od staršev

Junija 2018 je tudi ameriško zvezno sodišče po tožbi Ameriške zveze državljanskih svoboščin (ACLU) odredilo združitev migrantskih otrok in staršev v roku 30 dni. V nekaj tednih so združili na tisoče družin, a še vedno ni natančnih številk, koliko jih je doslej vnovič skupaj. Znano je, da več sto otrok po drugi strani še niso vrnili staršem. Mnoge med njimi so medtem že vrnili v matične domovine, medtem ko so njihovi otroci sami več let ostali v migrantskih centrih.

David Xol iz Guatemale močno objema sina Byrona na losangeleškem letališču, potem ko sta po letu in pol znova skupaj. Fotografija je nastala 22. januarja 2020.
David Xol iz Guatemale močno objema sina Byrona na losangeleškem letališču, potem ko sta po letu in pol znova skupaj. Fotografija je nastala 22. januarja 2020.FOTO: AP

Ločevanje otrok od staršev je nečloveško in je po vsem svetu (tudi v ZDA) sprožilo ogorčenje. Otroci so bili prepuščeni sami sebi, bili so utrujeni po nevarni in tvegani poti, milo so tožili in jokali za starši. Mnogi med njimi so bili še zelo majhni. Za njimi je bila dolga pot, polna negotovosti, povrh vsega so jim na koncu odvzeli še starše. Zdaj si človekoljubne organizacije prizadevajo združiti vse, a iskanje je še bolj oteženo zaradi pandemije covida-19. Vseeno zagotavljajo, da ne bodo odnehali in da se bodo potrudili za vsakega otroka posebej.

Upamo, da jim uspe in da bodo vsi otroci srečni s starši v varnem domu, nikoli lačni, prestrašeni, zlorabljeni. Ker je to njihova pravica. In še – svet bi bil lepši in prijaznejši, če bi bilo več tako prijaznih, skrbnih, sočutnih. Svet bi bil lepši, če bi namesto zidov gradili mostove, igrišča za razposajen otroški smeh, šole za bistre male glave. Svet bi bil lepši, če bi vsi vedeli in bi nam bilo vsem mar, četudi se morda kaj dogaja daleč, daleč stran. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740