Več kot leto in pol pozneje so tri rožnate gugalnice, poimenovane "Teeter Totter Wall", osvojile priznanje. Prejele so nagrado Beazley za dizajn leta 2020, ki jih podeljuje londonski Muzej oblikovanja. Po navedbah komisije so z njimi pokazali nove načine komunikacije med ljudmi in obenem tudi, kaj vse je mogoče, kljub oviram, s katerimi skušajo ločevati. Po besedah snovalcev so hoteli na iskren in obenem humoren način opozoriti na pereče mejno vprašanje in soavtorica Virginia San Fratello je obenem še poudarila, da bi morali graditi mostove in ne zidov.
Rožnato barvo gugalnic so navdihnili rožnati križi, spomeniki žensk, ki so umrle ali izginile v sumljivih okoliščinah ob prečkanju meje v Ciudad Juarezu. Ideja za gugalnice je nastajala celih 10 let, vse od leta 2009, ko so ZDA začele graditi zid na meji z Mehiko z namenom zaustaviti migracije. Med še posebej glasnimi pobudniki in zagovorniki zidu je bil zdaj že nekdanji ameriški predsednik Donald Trump s svojo "ničelno politiko" do migracij, ki je celo zatrjeval, da bo gradnjo zanj plačala Mehika. A v resnici so ga (sicer bolj potiho) gradili tudi že v mandatih Baracka Obame in Georgea Busha in zdaj je na meji že več kot 3000 kilometrov zidu.

Njegovo gradnjo je pred nedavnim ustavil novoizvoljeni predsednik Joe Biden in tudi preklical predhodnikove ukaze glede priseljevanja, med njimi odlok, po katerem bi lahko izgnali otroke, ki so jih nezakonito pripeljali v ZDA. Po novem je prepovedano ločevanje otrok od staršev in po odloku sodišča je zapovedana takojšnja vnovična združitev ločenih družin. Med Trumpovim predsedovanjem so namreč skoraj 6000 otrok ločili od staršev, s katerimi so nelegalno prečkali mejo.
Unicef: Pridržanje in ločitev lahko negativno vplivata na otrokov dolgoročni razvoj
Na položaj otrok, ki pridejo nelegalno v ZDA, so opozarjale in še opozarjajo številne človekoljubne organizacije. Pri Unicefu so v poročilu "Iztrgani iz svojih domov v Srednji Ameriki in Mehiki" že leta 2018 opozorili, da nasilje, revščina in pomanjkanje priložnosti niso le najpogostejši vzroki za migracije otrok iz Srednje Amerike (Gvatemale, Hondurasa, Republike Salvador) in Mehike, temveč so hkrati tudi posledica vračanj otrok iz Mehike in Združenih držav Amerike. Odgovorne so pozvali k iskanju rešitev za blaženje vzrokov migracij in k varovanju dobrobiti otrok na begu.
Po ugotovitvah regionalne direktorice Unicefa za Latinsko Ameriko in Karibe, Marite Perceval, otroci, ki so deportirani v matične države, nimajo več doma in so zadolženi zaradi posojil, ki so jih najeli za pot. Hitro lahko postanejo žrtve tolp, nasilja, zlorab, izkoriščanja in umorov. Grozljivi so denimo podatki, navedeni v poročilu, da je bil med letoma 2008 in 2016 v Hondurasu dnevno umorjen približno en otrok, v Salvadorju je bilo leta 2017 umorjenih 365 otrok, medtem ko je bilo v Gvatemali lani zabeleženih 942 nasilnih smrti otrok. Če so vrnjeni v nemogoče razmere, je velika verjetnost, da bodo znova migrirali, je izpostavila Marita Perceval.

Izjemno travmatična sta pridržanje in ločitev, ki lahko po opozorilih v Unicefovem poročilu negativno vplivata na otrokov dolgoročni razvoj. Ohranjanje družin skupaj in alternativne rešitve pridržanju so ključni ukrepi pri zagotavljanju načela največje koristi otrok beguncev in migrantov, poudarjajo na Unicefu. Vlade pozivajo k zaščiti vseh otrok na begu, vse dokler ne dosežejo cilja, da jim omogočijo dostop do ključnih storitev med celotno migracijsko potjo, da jim zagotovijo, da se deportacija in vračanja izvršijo le, če so v korist otroka, ter da jim zagotovijo zaščito in podporo, potrebno za uspešno vrnitev in vnovično vključitev.
Več sto otrok še vedno ločenih od staršev
Junija 2018 je tudi ameriško zvezno sodišče po tožbi Ameriške zveze državljanskih svoboščin (ACLU) odredilo združitev migrantskih otrok in staršev v roku 30 dni. V nekaj tednih so združili na tisoče družin, a še vedno ni natančnih številk, koliko jih je doslej vnovič skupaj. Znano je, da več sto otrok po drugi strani še niso vrnili staršem. Mnoge med njimi so medtem že vrnili v matične domovine, medtem ko so njihovi otroci sami več let ostali v migrantskih centrih.

Ločevanje otrok od staršev je nečloveško in je po vsem svetu (tudi v ZDA) sprožilo ogorčenje. Otroci so bili prepuščeni sami sebi, bili so utrujeni po nevarni in tvegani poti, milo so tožili in jokali za starši. Mnogi med njimi so bili še zelo majhni. Za njimi je bila dolga pot, polna negotovosti, povrh vsega so jim na koncu odvzeli še starše. Zdaj si človekoljubne organizacije prizadevajo združiti vse, a iskanje je še bolj oteženo zaradi pandemije covida-19. Vseeno zagotavljajo, da ne bodo odnehali in da se bodo potrudili za vsakega otroka posebej.
Upamo, da jim uspe in da bodo vsi otroci srečni s starši v varnem domu, nikoli lačni, prestrašeni, zlorabljeni. Ker je to njihova pravica. In še – svet bi bil lepši in prijaznejši, če bi bilo več tako prijaznih, skrbnih, sočutnih. Svet bi bil lepši, če bi namesto zidov gradili mostove, igrišča za razposajen otroški smeh, šole za bistre male glave. Svet bi bil lepši, če bi vsi vedeli in bi nam bilo vsem mar, četudi se morda kaj dogaja daleč, daleč stran.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV