Slaba koncentracija pri otrocih: kaj ima večji vpliv – igre ali družbena omrežja?

Obsežna večletna raziskava, ki sta jo izvedla švedski Inštitut Karolinska in ameriška Oregon Health Science University, je spremljala več kot 8.000 otrok, starih od 9 do 14 let. Kot poroča spletni medij NDTV, so raziskovalci ugotovili jasno povezavo med časom, preživetim na družbenih omrežjih, in postopnim razvojem simptomov nepozornosti.

Otroci, ki so redno uporabljali družbena omrežja, so sčasoma kazali več težav s koncentracijo, medtem ko pri tistih, ki so več časa igrali videoigre ali gledali televizijo, podobnega vzorca niso zaznali. To pomeni, da ni vsaka zaslonska vsebina enako problematična.

Po besedah nevroznanstvenika Torkla Klingberga s Karolinskega inštituta, ki jih navaja njihova uradna spletna stran, so družbena omrežja zasnovana tako, da nenehno prekinjajo otrokovo pozornost. Obvestila, sporočila, všečki in nova vsebina ustvarjajo stalne motnje, ki otrokom otežujejo, da bi se dlje časa osredotočili na eno samo nalogo.

Strokovnjaki poudarjajo, da že sama misel na morebitno novo obvestilo deluje kot distrakcija. Otrok se sicer lahko vrne k nalogi, vendar potrebuje vedno več časa, da znova doseže enako raven zbranosti. Kot so zapisali raziskovalci, ta vzorec dolgoročno slabi sposobnost globoke koncentracije.

Raziskava je pokazala tudi, da se čas uporabe družbenih omrežij s starostjo hitro povečuje. Devetletniki na družbenih omrežjih preživijo povprečno okoli pol ure dnevno, pri trinajstletnikih pa ta čas naraste na več kot dve uri. S tem se povečuje tudi izpostavljenost nenehnim digitalnim motnjam.

Pomembno je poudariti, da raziskovalci niso ugotovili, da bi otroci z že obstoječimi težavami s pozornostjo pogosteje posegali po družbenih omrežjih. Ravno nasprotno – rezultati kažejo, da so družbena omrežja verjetnejši vzrok težav s koncentracijo in ne njihova posledica, kot poroča tudi zdravstveni portal Powers Health.

V nasprotju s splošnim prepričanjem videoigre niso pokazale enake povezave z upadom pozornosti. Kot so zapisali raziskovalci, igranje iger in gledanje televizije sicer lahko vplivata na druge vidike otrokovega razvoja, denimo na spanje ali telesno aktivnost, vendar nista bili neposredno povezani s slabšanjem koncentracije.

Tudi slovenski potrošniški portal ZPS opozarja, da je pri igrah ključen predvsem čas in vsebina, ne pa sama aktivnost. Igre so pogosto bolj strukturirane, zahtevajo reševanje problemov in vztrajnost, kar je povsem drugačno od hitrega preskakovanja med vsebinami, značilnega za družbena omrežja.

Strokovnjaki poudarjajo, da glavni problem družbenih omrežij ni le čas uporabe, temveč njihova zasnova. Algoritmi so oblikovani tako, da ponujajo nepredvidljive in kratke nagrade – novo objavo, všeček ali komentar. Tak sistem spodbuja možgane k stalnemu iskanju nove stimulacije, kar dolgoročno zmanjšuje sposobnost mirnega, poglobljenega razmišljanja.

Tovrstna kognitivna preobremenjenost pri otrocih vodi v občutek nemira, razdražljivosti in težave pri učenju, saj se možgani navadijo delovati v načinu nenehnega preklapljanja.

Strokovnjaki priporočajo, da starši:

- omejijo uporabo družbenih omrežij glede na starost otroka,

- spodbujajo raznolike dejavnosti brez zaslonov, kot so gibanje, branje in igra,

- otrokom razložijo, kako delujejo družbena omrežja in zakaj so lahko zasvojljiva,

- uvedejo časovne omejitve uporabe naprav, zlasti pred spanjem in med učenjem.

Čeprav so tako videoigre kot družbena omrežja del sodobnega otroštva, raziskave jasno kažejo, da prav družbena omrežja predstavljajo večje tveganje za otrokovo koncentracijo. Razlog ni zgolj količina časa, temveč narava stalnih motenj in nepredvidljivih dražljajev, ki otrokom otežujejo razvijanje globoke pozornosti. Z zavestnim pristopom, jasnimi mejami in odprtim pogovorom lahko starši pomembno prispevajo k bolj zdravemu odnosu otrok do digitalnega sveta.