Ko socialne delavke in delavci postanejo tarča, je ogrožena tudi zaščita otrok

V zadnjih tednih in mesecih se na posameznih spletnih platformah in družbenih omrežjih pojavljajo številne objave, komentarji in razprave, v katerih se delo centrov za socialno delo sistematično prikazuje kot škodljivo, nestrokovno ali celo usmerjeno proti otrokom in družinam. Del teh objav presega meje dopustne kritike ter vključuje osebne diskreditacije zaposlenih, žaljive in ponižujoče zapise ter posamezne pozive k sovraštvu, nestrpnosti ali celo nasilju.

Kritika delovanja javnih institucij je legitimna in pomembna. Prispeva lahko k izboljšanju sistema, kadar temelji na preverljivih dejstvih, argumentih in spoštljivem dialogu. Povsem drugače pa je, kadar posamezniki postanejo tarča osebnega blatenja, zastraševanja ali javnega linča zgolj zato, ker opravljajo svoje delo v skladu z zakonom, strokovnimi standardi in poklicno etiko.

Ko socialna delavka ali delavec postane tarča groženj ali javnega linča, ni ogrožen le posamezni zaposleni. Oslabljena je tudi sposobnost sistema, da neodvisno, strokovno in pogumno zaščiti otroka, kadar je ta v stiski. Otroci potrebujejo strokovne delavce, ki lahko svoje delo opravljajo brez strahu pred osebnimi napadi, pritiski ali ustrahovanjem.

Centrom za socialno delo je država z Družinskim zakonikom zaupala izvajanje javnega pooblastila varstva koristi otrok. Njihova naloga je prepoznati ogroženost otroka, oceniti tveganja in izvesti strokovne ukrepe za njegovo zaščito. Pri tem so zavezani zakonodaji, strokovnim standardom, etičnim načelom socialnega dela in predvsem načelu največje koristi otroka.

Pomembno je poudariti, da socialne delavke in delavci vedno najprej iščemo možnosti, da otrok ostane v svoji družini. Družinam nudimo pomoč in podporo skozi različne oblike strokovnega dela. Ukrepi, ki posežejo v družinsko življenje, pa se uporabljajo le tedaj, ko druge oblike pomoči ne zagotavljajo zadostne zaščite otroka in kadar to zahtevajo otrokove koristi.

Zavedamo se, da postopki za varstvo koristi otrok pogosto povzročajo močne čustvene odzive, občutke nemoči in nezadovoljstvo z odločitvami pristojnih organov. Vsak posameznik ima pravico uporabiti pravna sredstva, izraziti svoje nestrinjanje ali opozoriti na morebitne nepravilnosti. Pravica do kritike pa ne vključuje pravice do širjenja neresničnih informacij, osebnih diskreditacij, javnega stigmatiziranja ali spodbujanja sovraštva in nasilja.

Centri za socialno delo delujejo pod stalnim strokovnim, upravnim, inšpekcijskim, finančnim in sodnim nadzorom. Njihovega dela zato ni mogoče objektivno presojati zgolj na podlagi posameznih primerov ali osebnih izkušenj. Posploševanje posameznih primerov na delo vseh centrov za socialno delo zmanjšuje zaupanje javnosti v institucije, katerih temeljna naloga je zaščita najbolj ranljivih članov družbe.

Normalizacija sovražnega govora, groženj in javnega ustrahovanja ustvarja okolje, v katerem se povečuje občutek ogroženosti zaposlenih in znižuje prag za različne oblike nasilnega vedenja. Takšno okolje ne škoduje le zaposlenim, temveč tudi otrokom in družinam ter ostalim ranljivim skupinam, ki potrebujejo strokovno pomoč in podporo socialnih delavk in delavcev.

Zato menimo, da je treba primere groženj, pozivov k nasilju in ponavljajočih se sovražnih objav dosledno evidentirati, prijavljati upravljavcem spletnih platform ter v primerih suma kaznivih ravnanj tudi pristojnim organom.

Če želimo, da bodo centri za socialno delo učinkovito opravljali svoje zakonske naloge, moramo zagotoviti ustrezne kadrovske, organizacijske in varnostne pogoje za delo socialnih delavk in delavcev ter drugih strokovnih delavk in delavcev. Le v okolju, ki omogoča strokovno avtonomijo, varnost zaposlenih in zadostne vire za kakovostno delo z otroki in družinami, je mogoče sprejemati pravočasne in strokovne odločitve v največjo korist otrok.

Zato pozivamo tako same socialne delavke in delavce ter druge strokovne delavke in delavce v socialnem varstvu in hkrati pristojne državne organe, medije, upravljavce spletnih platform in širšo javnost, da se na pojave sovražnega govora, groženj in javnega spodbujanja nestrpnosti odzivajo odločno, odgovorno in pravočasno.

Varovanje dostojanstva socialnega dela ni vprašanje zaščite posamezne institucije ali poklica. Je pogoj za to, da lahko otrokom in družinam in drugih ranljivim skupinam zagotovimo strokovno, neodvisno in učinkovito pomoč takrat, ko jo najbolj potrebujejo.

Varovanje koristi otrok je odgovornost celotne družbe.