Kitajska želi več rojstev, pari pa ostajajo brez otrok

V preteklosti je Kitajska dolgo veljala za državo z najstrožjo politiko rojstev na svetu. Zaradi prekomernega naraščanja prebivalstva so uvedli politiko enega otroka, ki je močno omejevala število otrok v družini in določala stroge kazni za kršitelje. Ta politika je privedla do hitrega staranja prebivalstva, neuravnoteženega razmerja med spoloma in pomanjkanja delovne sile, kar danes predstavlja enega največjih družbenih in gospodarskih izzivov države.

Kitajska se tako že več let sooča z resno demografsko krizo, saj se rodnost vztrajno znižuje, prebivalstvo pa se hitro stara. Kljub številnim ukrepom, s katerimi želi država spodbuditi rojstva, se zdi, da mladi pari teh prizadevanj ne sprejemajo.

Odločitev za tako imenovani 'child-free' življenjski slog postaja med mladimi Kitajci vse pogostejša, zlasti v urbanih središčih. Pri AFP navajajo primer mladega zakonskega para, ki poudarja, da jima življenje brez otrok omogoča več osebne svobode, manj finančnega pritiska in boljši nadzor nad prihodnostjo. Pari pogosto izpostavljajo negotove zaposlitvene razmere, visoke stroške bivanja in pomanjkanje socialne varnosti kot ključne razloge, zakaj se za otroke ne odločijo.

Kot poroča The Daily Star, mnogi mladi ne vidijo več otrok kot samoumevne življenjske stopnje, temveč kot izbiro, ki zahteva ogromne finančne in časovne žrtve, ki si jih v trenutnih razmerah ne želijo ali ne morejo privoščiti.

Kljub ukinitvi politike enega otroka in uvedbi politike dveh ter kasneje treh otrok se trend ni obrnil. Po podatkih, ki jih navaja The Business Standard, je Kitajska leta 2024 zabeležila približno 9,5 milijona rojstev, kar je skoraj polovica števila iz leta 2016. Strokovnjaki opozarjajo, da to kaže na globlje družbene spremembe, ki jih zgolj administrativni ukrepi ne morejo odpraviti.

Po ocenah demografov se stopnja rodnosti giblje okoli 1,0 otroka na žensko, kar je daleč pod ravnjo, potrebno za obnavljanje prebivalstva.

- 13-odstotni davek na kontracepcijske izdelke (kondomi, kontracepcijske tabletke) od 1. januarja 2026.

- Denarne subvencije za otroke, zlasti za otroke do 3. leta starosti (razširitev na nacionalno raven).

- Višje davčne olajšave za starše in vzdrževane otroke.

- Znižanje ali kritje stroškov poroda v okviru javnega zdravstvenega zavarovanja.

- Širitev mreže vrtcev in varstva otrok, predvsem v mestih.

- Podaljševanje porodniških in očetovskih dopustov v nekaterih provincah.

- Stanovanjske ugodnosti za družine z otroki (subvencije, prednost pri dodelitvah).

- Kampanje za spodbujanje porok in družinskega življenja, tudi na univerzah.

Eden glavnih razlogov za neuspeh državnih ukrepov so visoki življenjski stroški. Kot poroča Geo.tv, mladi pari pogosto navajajo cene nepremičnin, stroške izobraževanja in zdravstvene oskrbe kot ključne ovire za starševstvo. Poleg tega dolgi delovni urniki, znani kot kultura 996 (delo od 9. do 21. ure, šest dni v tednu), puščajo malo prostora za družinsko življenje.

Pomembno vlogo igrajo tudi kulturne spremembe. Generacije, ki so odraščale v času stroge omejitve rojstev, so se navadile manjših družin in bolj individualističnega načina življenja. Kot so zapisali pri AFP, se je v mestih razširil tudi koncept DINK (dva dohodka, brez otrok), ki ga mladi pogosto predstavljajo kot privlačno in svobodno alternativo tradicionalnemu družinskemu modelu.

Kitajska vlada je v zadnjih letih sprejela več ukrepov: subvencije za družine, davčne olajšave, kampanje za promocijo zakonskih zvez in celo programe ljubezenske vzgoje na univerzah. Kljub temu učinki ostajajo omejeni.

Kot je poročal Reuters, je Kitajska z začetkom leta 2026 uvedla tudi 13-odstotni davek na kontracepcijske izdelke, vključno s kondomi in kontracepcijskimi tabletami, v upanju, da bo to prispevalo k višji rodnosti. Strokovnjaki pa so opozorili, da takšni ukrepi verjetno ne bodo bistveno vplivali na odločitve mladih parov, saj ne odpravljajo temeljnih ekonomskih in socialnih razlogov za nizko rodnost.

Demografi opozarjajo, da se Kitajska približuje obdobju, ko bo upad prebivalstva resno vplival na trg dela, pokojninski sistem in gospodarsko rast. Kot so zapisali pri AFP, brez celovitih reform – vključno z boljšim ravnovesjem med delom in zasebnim življenjem, dostopnejšim varstvom otrok in večjo socialno varnostjo – obrat trenda ni verjeten.