Bibaleze.si

Kako se spopasti z nasiljem med vrstniki?

S.B.

Novice

0
26. 03. 2021 09.35

Medvrstniško nasilje ima lahko velike posledice na posameznika. O tem smo se pogovarjali z Lorinom Möscho, dolgoletnim učiteljem telovadbe, pisateljem in predsednikom športno plezalnega društva.

otrok

Lorin Möscha je že več kot dvajset let v družbi otrok in mladostnikov, saj poučuje športno vzgojo in predsednikuje športno plezalnemu društvu. Še preden se je zaposlil kot profesor športne vzgoje, pa je med izpopolnjevanjem na Danskem prvič objavil več člankov s področja vzgoje in izobraževanja. V okviru projekta Zdrava šola, ki ga vodi že vrsto let, je podrobneje spoznal pasti medvrstniškega nasilja, ki je trn v peti prenekaterega mladostnika in nerešljiva uganka za številne starše ter učitelje. S prispevki v boju proti nasilnemu vedenju se je aktivno udeleževal različnih mednarodnih konferenc, kjer je svoje znanje in izkušnje delil z ostalimi udeleženci. Za roman Na tnalu nemoči so ga navdihnile prav zgodbe, ki jih je slišal pri svojem delu. Z njim smo se pogovarjali o medvrstniškem nasilju in na kakšen način je potrebno pristopiti k tej problematiki. 

Kot profesor športne vzgoje ste lahko vrsto let spremljali odnose med otroki in mladostniki. Ste kdaj opazili primer nadlegovanja posameznega učenca ali učenke? 

Kot učitelj z več kot dvajsetletno prakso na štirih različnih šolah, moram žal, na vaš odgovor odgovoriti pritrdilno. Večkrat sem bil priča neprimernemu vedenju posameznikov ali skupin do svojih vrstnikov. 

Kako ste v takšnih primerih ravnali? 

Različno. Odvisno od situacije in okoliščin. A vedno z namenom, da se neprimerno vedenje preneha oziroma na način, da se tovrstno vedenje ne bi več ponovilo.

Sodelujete pri projektu 'Zdrava šola' – nam lahko predstavite vizijo in cilje projekta? 

Gre za nacionalni projekt, za Slovensko mrežo zdravih šol v katero je vključenih več kot polovica vseh slovenskih osnovnih šol. Rdečo nit nam vsako šolsko leto znova določi NIJZ. Skladno z njo, se odločimo za izvedbo projektov povezanih z rdečo nitjo. Prav tema duševnega zdravja je bila več let zapored rdeča nit. In to so bila leta, v katerih smo na šoli največ pozornosti posvetili ravno medvrstniškemu nasilju.

Medvrstniško nasilje lahko pusti velike posledice.
Medvrstniško nasilje lahko pusti velike posledice.FOTO: Shutterstock

Na kakšne načine pri projektu skrbite za področje duševnega zdravja učencev?

Na zanimiv in otrokom poučen način smo se lotili merjenja počutja učencev na šoli in rezultate prikazali svetu staršev ter jih kasneje predstavili tudi kot primer dobre prakse na srečanju predstavnikov zdravih šol.   

Na nacionalnem posvetu Zdravih šol smo z učenci izvedli dramatizacijo z naslovom Stop Bullying.

Izvedli smo raziskavo z naslovom Pogled na medvrstniško nasilje v okolju osnovnih šol in osvojili prvo mesto med raziskovalnimi nalogami s področja sociologije.

Napisali in posneli smo RAP pesem z naslovom Ekate Pekate, ki govori medvrstniškem nasilju.

V okviru jutranjih delavnic se z učenci pogovarjamo o strpnosti in nenasilni komunikaciji.

Natisnili smo si puloverje in izdelali nalepke in jih podarili glasnikom zdravih medvrstniških odnosov.

 

Nam lahko predstavite oz. orišete dogodke, ki ste jim bili priča in so vas spodbudili k temu, da ste začeli javno osveščati o medvrstniškem nasilju? 

1. Na govorilnih urah so me obiskali starši, ki so sumili, da je njihov otrok žrtev medvrstniškega nasilja. Povedali so mi kaj vse se mu je zgodilo in me prosili za pomoč. Veliko časa in poguma je bilo potrebnega da nam je uspelo otroka zaščititi in nasilnežem dopovedati, da tovrstno vedenje ni hec in še manj zabava.

2. Ker sem poznal deklico, ki je bila žrtev medvrstniškega nasilja sem se zanjo osebno zavzel. Poizkusil sem se pogovoriti s starši nasilnih deklet, a so bili za opozorila in nasvete gluhi. Deklica si je oddahnila šele, ko se je ena izmed treh deklet prepisala na drugo šolo in je skupina nasilnežev razpadla. 

3. Ko sem izvedel, da se je zaradi nasilnega vedenja fantov iz šole izpisala učenka, ki je na šolo prišla iz Rusije, sem bil besen kot še nikoli. 

4. Po zgodbi, ki mi jo je zaupal prijatelj, katerega otrok je postal žrtev spletnega nasilja dveh deklet, nisem mogel verjeti, da se kaj takšnega lahko dogaja. Mislil sem, da se tovrstne stvari dogajajo le v ameriških filmih.

Ali starši in učitelji v večini prepoznajo stisko otrok? Na kakšne simptome in vedenje je potrebno biti pozoren? Kako se obnaša otrok, ki je žrtev nasilja?

Gre za različne oblike prikritega nasilnega vedenja, ki je odraslim skrito. Največkrat gre za ponavljajoča se dejanja, ki se dogajajo za zaprtimi vrati in se mnogokrat nadaljujejo izven šolskega okoliša, zato so očem učiteljev velikokrat prikrita.

Žrtve medvrstniškega nasilja začno zavračati obiskovanje šole. Preplavi jih otožnost in nerazpoloženje. Pogosto se poslabša njihov učni uspeh. Postanejo zadirčni in hkrati apatični. Velikokrat prekinejo prijateljske odnose. Za ocene in šolo jim postane vseeno. Začno se zapirati sami vase in nemalo jih je, ki razmišljajo tudi o samomoru. 

O medvrstniškem nasilju ste napisali tudi zgodbo. Ali knjižna zgodba temelji na resničnih dogodkih in komu je namenjena? Kaj bralci pridobijo z branjem njene vsebine?

Zgodba v knjigi je izmišljena. Navdihnile so me resnične zgodbe, ki sem jim bil priča na takšen ali drugačen način. Roman je namenjen predvsem staršem in učiteljem, primeren pa je tudi za učence višjih letnikov. Bralcem odpre oči in jih vzpodbudi, da začno na medvrstniško nasilje gledati drugače in si zastavijo vprašanje ali bi sami znali postopati drugače.

Lorin Möscha
Lorin Möscha FOTO: osebni arhiv

Imate kakšen nasvet za starše otrok, ki so nasilneži? Kaj otroke in mladostnike spodbudi k temu, da postanejo nasilni, nesramni in si izbirajo žrtve, nad katerimi se izživljajo?

Nimam. A prepričan sem, da se tovrstno neprimerno vedenja lahko izkorenini le, če o njem spregovorimo na glas. Se z otroki pogovorimo, jim prisluhnemo in damo možnost, da o svojih težavah spregovorijo. In tukaj ne gre le za pogovor s tistimi, ki so trpinčeni ampak tudi s tistimi, ki trpinčijo.

Je to po vašem res stvar vzgoje ali lahko otrok oz. mladostnik kljub trudu in vzgoji staršev zaide s poti in se v šoli vede popolnoma drugače, kot doma? Predvsem nasilno?

Vzgoja doma ima velik pomen. A družba in vrstniki s katerimi otrok preživi večino svojega časa je včasih lahko ključnega pomena. Ni nujno da bo otrok, ki izhaja iz socialno šibkejše družine, v kateri velikokrat vlada nasilje, v šoli nad svojimi vrstniki izvajal nasilje. Tudi iz na videz urejene in ambiciozne družine se lahko razvije nasilno vedenje otrok. 

Kaj predlagate kot rešitve te problematike na šolah? Kot dolgoletni učitelj in predsednik športno plezalnega društva imate najbrž mnoge izkušnje z mladino. Kaj je po vašem tisto, kar lahko odrasli storijo, da bi preprečili medvrstniško nasilje na šolah in izven njih? 

Stik! Z otroki je potrebno ohraniti stik. In predvsem jim je potrebno omogočiti, da se izrazijo. Jim dati možnost, da zaživijo. Se pokažejo in dokažejo. Če jim vzamemo to in če z njimi izgubimo stik, jih izgubimo, s tem, pa tudi oni izgubijo nas. Zato je ključnega pomena da z njimi ohranimo stik, jih večkrat pohvalimo, manj grajamo in še manj kaznujemo. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 740