Osupljiva Jadranka Juras

Z Jadranko smo obujali spomine na otroška leta, pripovedovala nam je o ljubečih starših, vzgoji, dotaknili pa smo se tudi drugih tem, kot so denimo družina, otroci, skrb za živali in seveda glasba.

Jadranka, kakšne spomine imate na otroštvo?

Na otroštvo imam izjemno lepe spomine, saj so moji starši za mene in mojo sestro skrbeli res ljubeče, odgovorno in skrbno. Vsako leto sem bila tudi po najmanj dva meseca na morju pri babici in dedku, skratka res mi je bilo luštno.

Kakšne vzgoje ste bili deležni?

Vzgoje, kjer sem se s starši veliko pogovarjala, oče mi je ponavadi tudi utemeljil, zakaj je, kar koli s čimer se nisem strinjala, tako, kot on pravi, mama se je vedno odrekala stvarem, da sva lahko imeli več s sestro, vedno so naju spodbujali v najinih prizadevanjih in predvsem, kar najbolj cenim, so mi pustili, da sem sledila svojim sanjam in idejam, ter so mi dopustili, da pridobim lastne izkušnje. Starši se tudi niso kregali pred nama in na splošno sem vedno vedela, da imam izjemno srečo, da imam takšne starše.

Bi morda izpostavili osebo, ki je v mladosti močno vplivala na vaše življenje, razmišljanje, pogled na svet …

Zagotovo moj oče, ki me je naučil razmišljati z lastno glavo. Navsezadnje zato služi – glava namreč (smeh).

Kdo vas je navdušil za glasbo?

Glasba sama in pa mama, ki je veliko pela z nama s sestro.

Opisujejo vas kot veliko borko za pravice živali – ste bili tudi kot deklica tako zaščitniški? Ste bili morda kdaj priča kakšnemu dogodku, ki je še posebej vplival na vaša čustva in željo po boju za pravico?

Taka sem bila od majhnega, starši pa tega niso zatirali, temveč mi pomagali. Ko sem domov prinesla kakšnega mačka, mi niso govorili, da je umazan, bolan ali kar koli drugega, temveč so mu pomagali. Od malih nog sem tudi vedno živela s psi. Nisem bila priča dogodku, ne rabim biti priča, da bi dojela, razumela in si priznala, da kar delamo živalim, je etično popolnoma nesprejemljivo in narobe.

S čim bi se ukvarjali, če ne bi stopili na glasbeno pot?

Ne vem. Ko sem bila majhna, me je res veliko stvari zanimalo. Vem, da sem hotela biti arheologinja (kar je verjetno pogost pojav pri otrocih, ko se v osnovni šoli učijo o piramidah), zelo sem si želela biti veterinarka, pa je oče rekel, da bom morala rezati hrčke in me je popolnoma minilo. Potem sem razmišljala o študiju družinskega prava, prav zares pa sem šla delat sprejemne izpite na igralsko akademijo. Pa mi ni uspelo in ravno iz gledališča me je pot odnesla v profesionalno petje. Sicer pa sem od malega sanjala, da bom pianistka.

Kje sta se s soprogom spoznala, zaljubila, s čim je pravzaprav pritegnil vašo pozornost?

Soproga sem spoznala med študijem glasbe v Gradcu. Mojo pozornost je pritegnil, ker je bil visok in temen (smeh) ter zelo prijazen.

Pred kratkim ste dejali, da vam je bliže ideja o posvojitvi, kot pa da bi sami rodili, saj bi radi pomagali otrokom, ki nimajo staršev. Kaj pa o tem meni Milan? Ali tudi on tako plemenito razmišlja?

Milan ni najbolj naklonjen tej ideji, me pa popolnoma razume, zakaj tako razmišljam.

Kako vam je všeč vloga žirantke v glasbenem šovu X Factor? Ste med preizkusi spoznali tudi kaj novega o sebi?

To delo mi je zelo všeč in sem si hvaležna, da sem sprejela ponudbo. Zelo dobro sem vedela, v kaj se spuščam, in sem tudi že na začetku rekla, da bom verjetno spoznavala nove plati svoje osebnosti in reakcij, saj se bom znašla v okoliščinah, v katerih še nisem bila. Vsako novo spoznanje o meni je krasna popotnica za to, da vem, kaj je dobro in kaj ni, ter poskušam na tem delati.

V kolikor otroci pokažejo zanimanje za glasbo, kaj bi svetovali staršem, kdaj je primerna starost za vpis otroka v glasbeno šolo?

Takrat, ko otrok sam izrazi željo. Tudi pri meni je bilo tako, da sem se šla kar sama vpisat v glasbeno šolo (smeh).

Katere so najpogostejše napake, ki jih počnejo starši v želji, da bi se otrok uveljavil na glasbenem področju?

Ne vem, lahko samo ugibam. Meni osebno ni všeč, ko starši poskušajo svoje otroke delati odrasle in jih vpletajo v svet odraslih. To se mi zdi zelo neprimerno. Otrok je otrok z namenom in narava je tako določila, prehitevati ni nikoli dobro.

Kaj bi svetovali tistim staršem, ki jim želja po otrokovem uspehu zamegli razum?

Da naj se vzamejo v roke in se zavedajo, da otrok ni njihova lastnina, še manj pa igrača. Svoje frustracije naj zdravijo na način, da ne škodujejo okolici, sploh pa ne otrokom.

Vas zanima, kje je danes pevka Anja Rupel?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na