Iz Hrvaške prihaja grozljiva novica

''To je bil moj prvi otrok. Imela sem 19 let in nosečnost je potekala brez težav. Sina sem rodila 7. oktobra 1984 v porodnišnici na severozahodu Hrvaške. Bil je težak 3400 g in velik 52 centimetrov. Nato pa je moj dojenček izginil,'' je svojo zgodbo zaupala Roca H. avstrijskemu mediju Kleine Zeitung. Skupaj z možem že leta poskušata najti sina in svojo tragedijo sedaj delita z avstrijsko javnostjo. ''Rodila sem živega otroka in takoj po rojstvu sem ga videla. Jokal je. Porodnišnica je bila prazna. Bila sem edina porodnica, tam sta bila le zdravnik in medicinska sestra. Ko je mož Branko prišel v porodnišnico, so mu rekli, da sem rodila mrtvega otroka,'' je povedala Roca H. Mož nikakor ni verjel, zato je zahteval, da mu pokažejo truplo. Zdravnik ga je poslal na patologijo, kjer so mu zatrdili, da niso sprejeli mrtvega dojenčka. Zaposleni v porodnišnici so staršema svetovali, naj se sprijaznita z usodo, če želita imeti še več otrok. ''Odločila sva se, da jih bova poslušala. Imela sem komaj 19 let, bila sva neizkušena in bilo naju je zelo strah.''

Od leta 1991 živita v avstrijskem Gradcu in imata hčerko ter sina. Pred dvema letoma je Roca hčerki Brankici zaupala vse o rojstvu prvega otroka, od takrat ga intenzivno iščejo. 5. maja 2010 je družina dobila zapiske iz porodnišnice, v katerih navajajo, da je bil dojenček pokopan 18. oktobra 1984, vendar na patologiji še vedno trdijo, da 7. oktobra 1984 niso sprejeli nobenega mrtvorojenca. ''Zgodovino bolezni smo dobili šele po močnem pritisku na upravo porodnišnice. Ampak podatki so pomanjkljivi, dobili smo le kopije in ne originalov. Prepričan sem, da so dokumente ponaredili,'' trdi Branko.

Ko so zgodbo Roce H. objavili na svetovnem spletu, se je javila Suljezana M., ki s starši, po rodu iz Bosne in Hercegovine, živi v Nemčiji, in avstrijskim medijem zaupala: ''Tudi moji družini se je zgodilo povsem isto kot družini Branka H. Moja mama je leta 1967 v isti porodnišnici rodila svojega prvega otroka. Bil je živ, nato pa naj bi umrl. Ni bilo obdukcije, ničesar. Leta in leta iščemo mojega brata, prepričani smo, da je živ,'' in dodaja: ''Najeli smo zasebnega detektiva, da nam priskrbi zgodovino bolezni, toda v papirjih manjkajo podatki.'' Prepričana je, da je ogromno takšnih primerov. Skupaj z družino iz Gradca je napovedala, da bodo z obema zgodbama stopili tudi pred hrvaško javnost.

Pred časom pa so na Hrvaškem iskali Matejo, ki je pobegnila z novorojenčkom.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na