Vročina in dojenje: ali dojenček res potrebuje dodatno vodo?

Dojenje velja za najbolj naraven način hranjenja dojenčka, saj materino mleko vsebuje hranila, zaščitne snovi in tekočino, ki jih otrok potrebuje za rast in razvoj. Ena od njegovih izjemnih lastnosti je tudi sposobnost prilagajanja potrebam otroka.

Izključno dojeni dojenčki v prvih šestih mesecih življenja ne potrebujejo dodatne tekočine. "Dokler je otrok izključno dojen, ne potrebuje dodatne tekočine. Kar 80 odstotkov materinega mleka sestavlja voda," je pojasnila Cvetka Skale, dipl. m. s., univ. dipl. org., IBCLC, predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, zaposlena na Odseku za neonatalno pediatrijo Ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje.

Materino mleko tudi v toplih in vročih dneh zadosti otrokovim potrebam po hidraciji. Še več, njegova sestava se lahko prilagaja potrebam dojenčka; v toplejšem obdobju se lahko nekoliko spremeni tudi razmerje sestavin, kar pomaga otroku pri uravnavanju vnosa tekočine. "Sestava maminega mleka se lahko spreminja v skladu s potrebami dojenčka. V vročih mesecih vsebuje več vode, v hladnejših pa več maščobe," je razložila sogovornica.

Čeprav dodatna voda ni potrebna, pa lahko starši opazijo, da se njihov dojenček v vročih dneh želi dojiti pogosteje kot običajno. To je povsem normalno, saj se dojenček ne doji le zaradi lakote, temveč tudi zaradi žeje. Zato so podoji poleti pogosto krajši, vendar pogostejši. Nekateri dojenčki se želijo podojiti le za nekaj minut, da se odžejajo, nato pa spet nadaljujejo z igro ali spanjem.

"Majhni dojenčki potrebujejo veliko mleka in se pogosto dojijo. Tudi večjim dojenčkom je v vročini treba večkrat ponuditi možnost dojenja, da se lahko odžejajo. Nekateri dojenčki se v vročih dneh raje podojijo večkrat in bolj na kratko kot sicer," je opisala strokovnjakinja.

Dojenčku je torej smiselno pogosteje ponuditi dojenje, saj si sam najbolje uravnava vnos tekočine. Pomemben pokazatelj zadostne hidracije pa so mokre pleničke. Če je plenička mokra ob vsakem previjanju, otrok praviloma dobi dovolj tekočine. 

Pri zdravem, izključno dojenem dojenčku je najzanesljivejši pokazatelj dobre hidracije zadostno število mokrih pleničk.

Na morebitno dehidracijo pa lahko opozarjajo znaki:

- manj mokrih pleničk kot običajno,

- temnejši urin,

- suha usta in suhe ustnice,

- zmanjšana količina solz ob joku,

- vdrta mečava,

- neobičajna zaspanost, utrujenost ali brezvoljnost,

- razdražljivost in nemir ter

- slabše sesanje oziroma zavračanje hranjenja.

Če starši opazijo več znakov hkrati ali jih stanje skrbi, naj se posvetujejo s pediatrom. Dojenčki lahko hitreje dehidrirajo kot starejši otroci, zato je pomembno pravočasno ukrepanje.

Potreba po dodatnem pitju se začne pojavljati z uvajanjem goste hrane, kar je prviloma po šestem mesecu starosti. Takrat lahko otrok poleg dojenja postopoma začne prejemati tudi druge tekočine.

Cvetka Skale kot najidealnejšo priporoča vodo, primerni pa so tudi čaji ali razredčeni sokovi. Otroka zaradi ponujanja dodatne tekočine ni treba navajati na stekleničko, temveč lahko pije po žlički, iz skodelice ali kozarčka.

Pomembno je, da tudi mamica dovolj pije. "Za dobro hidracijo mora poskrbeti tudi doječa mamica, ki mora poleti, ko se veliko poti, več piti. Če se je naveličala vode, ji lahko doda rezine sadja in kakšen list melise ali mete," je dodala.

Vročina ne vpliva le na potrebe po tekočini, temveč tudi na udobje med dojenjem. Neposreden stik kože ob kožo, ki je sicer pomemben za navezovanje stika med materjo in otrokom, je lahko v najbolj vročih dneh manj prijeten.

"Nekateri dojenčki slabo prenašajo vročino in jih moti stik s potno kožo. Postanejo razdražljivi in posledično velikokrat prekinjajo dojenje," je pojasnila sogovornica. V takšnih primerih lahko pomaga bombažna plenica, položena med mamo in otrokom na mestu stika teles, da bo vpila pot in nekoliko zmanjšala občutek vročine.

Naravna vlakna, kot so bombaž, lan in bambus, omogočajo boljše dihanje kože kot sintetični materiali. Enako velja za prevleke blazin za dojenje.

Če je le mogoče, naj se mamica in dojenček v najbolj vročem delu dneva zadržujeta v ohlajenih prostorih ali senci. Neposredno izpostavljanje soncu in visokim temperaturam ni priporočljivo niti za otroka niti za doječo mater.

Poletje je tudi čas pogostejših dopustov in potovanj, kar za družine z dojenčki pomeni dodatno organizacijo. Cvetka Skale svetuje, naj starši daljše poti načrtujejo v hladnejšem delu dneva ter predvidijo dovolj postankov za dojenje, počitek in previjanje.

Pozornost je treba nameniti tudi temperaturnim razlikam med zunanjim okoljem in klimatiziranimi prostori. Prevelike razlike lahko otroku povzročajo nelagodje, zato je treba izbrati primerna oblačila.

Dojenje pa ima na potovanjih še eno pomembno prednost. "Je odlično, ker ni potrebnih nobenih posebnih priprav ter sterilizacije pripomočkov in stekleničk. Zato tudi ni skrbi, da bi se mleko v vročini pokvarilo, in nenazadnje je vedno na voljo, saj ga ima mamica s seboj," je izpostavila sogovornica.

Poletna vročina sicer lahko spremeni življenjski ritem, a dojenje ostaja najbolj zanesljiv način hranjenja in oskrbe s tekočino dojenčka. Pogostejši podoji, zadostna hidracija matere ter nekaj prilagoditev običajno zadostujejo, da sta otrok in mamica tudi v najbolj vročih dneh varna in zadovoljna.