Prazniki, ki bolijo: december je za številne družine najtežji mesec v letu

Eden ključnih razlogov za povečano stisko v decembru je dolgotrajna draginja, ki vse bolj posega tudi v življenja zaposlenih ljudi. "Danes redna zaposlitev ni več garancija za dostojno življenje," poudarjajo pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM. V njihovih dveh največjih humanitarnih programih – Botrstvo v Sloveniji in Veriga dobrih ljudi – je kar 60 odstotkov vključenih družin takšnih, kjer je zaposlena vsaj ena, pogosto pa oba starša, pa kljub temu potrebujejo humanitarno pomoč: "Družinski proračuni so že med letom izjemno napeti, decembra pa se breme še poveča. Višji stroški hrane, oblačil in šolskih dejavnosti se prepletajo z dodatnimi izdatki, ki jih prinaša zima."

V zimskih mesecih družine še posebej močno prizadene energetska revščina. Z nižjimi temperaturami in krajšimi dnevi skokovito narastejo stroški ogrevanja in elektrike. Stanovanja družin z nizkimi prihodki so pogosto slabo izolirana, vlažna ali dotrajana, kar pomeni, da za osnovno toploto porabijo bistveno več energije.

"Že tako omejen proračun postane še bolj napet in marsikatero družino postavi pred nemogočo izbiro – ali plačati položnice ali kupiti hrano, oblačila in šolske potrebščine," opozarjajo sogovorniki. Prav zato so v decembru najpogostejše prošnje za denarno pomoč za plačilo energentov.

December ne prinaša le finančnih, temveč tudi duševne in čustvene stiske. Prazniki so vse bolj zaznamovani s komercialnimi pričakovanji, ki ustvarjajo pritisk in primerjanje. Otroci, mladostniki in odrasli, ki tem pričakovanjem ne morejo slediti, se pogosto soočajo z občutki manjvrednosti, izključenosti in sramu.

Pri Zvezi opažajo, da so stiske v tem času najgloblje, a hkrati najmanj vidne. Družine se zapirajo vase, pomoč pa pogosto poiščejo šele, ko je položaj že zelo resen.

"Oktober je mesec, ko začnemo beležiti porast prošenj za pomoč, s koncem novembra in začetkom decembra pa ta številka izrazito poskoči," pojasnjujejo. Poleg finančne pomoči za osnovno preživetje opažajo tudi izrazit porast prošenj za brezplačno terapevtsko pomoč, kar kaže na vse večjo duševno izčrpanost staršev in otrok.

Starši pogosto verjamejo, da otroke ščitijo tako, da pred njimi skrivajo skrbi. A otroci so izjemno dojemljivi. Zaznajo napetost, strah in negotovost, tudi če o tem nihče ne govori na glas.

Pogosto se začnejo sami odpovedovati stvarem, za katere vedo, da družini predstavljajo finančno breme – obšolskim dejavnostim, treningom in izletom. V prazničnem času se vse bolj umikajo iz družbe vrstnikov, ne sodelujejo pri razrednih obdarovanjih, se izogibajo pogovorom o darilih ter med počitnicami pogosto ostajajo doma.

"Mnogi otroci in mladostniki se v tem obdobju počutijo manjvredne in izključene," opozarjajo, "ker ne morejo slediti materialnim pričakovanjem okolice."

Eden najbolj škodljivih mitov decembra je predstava, da morajo biti prazniki nujno čas brezskrbne sreče, obilja in popolne družinske harmonije. Medijske in oglaševalske podobe nasmejanih družin za bogato obloženimi mizami ustvarjajo ideal, ki je za mnoge nedosegljiv.

Ta razkorak med idealom in resničnostjo poglablja občutke krivde, sramu in neuspeha. Prazniki ne puščajo prostora za drugačne zgodbe: za družine, ki so se zaradi nasilja zatekle v varno hišo, za otroke, ki so doma sami, ker starši delajo več služb, ter za tiste, ki praznike preživljajo brez ljubljene osebe ali vedo, da so to morda njihovi zadnji skupni prazniki.

Pri Zveza Anita Ogulin in ZPM se vsak dan srečujejo s konkretnimi življenjskimi zgodbami, ki razkrivajo, kako daleč od idealiziranih podob je realnost mnogih družin:

- Bratca, ki bosta božič prvič preživela brez staršev. Zaradi neprimernih razmer doma živita pri babici in dedku, ki se morata iz meseca v mesec preživljati z dvema skromnima pokojninama, hkrati pa skušata vnukoma zagotoviti šolske obroke, oblačila in dejavnosti, ki jima veliko pomenijo.

- Deklica, ki je letos nepričakovano izgubila mamo. Z očetom iščeta novo stanovanje, saj si z eno plačo ne moreta več privoščiti najemnine. Oče ne more na dopust, deklica pa še ni dovolj stara, da bi bila sama doma med prazniki.

- Sedemletna deklica, ki se bori z levkemijo in je prestala presaditev kostnega mozga. Njena edina želja za praznike je, da bi bila dovolj zdrava, da bi lahko začela hoditi v šolo in spoznala svoje sošolce.

- Maj, dijak, ki je zaradi fizičnega nasilja, zmerjanja, alkohola in groženj pobegnil od doma. Živi sam v majhnem najetem stanovanju in med vikendi dela, da lahko plačuje visoko najemnino. Medtem ko njegovi vrstniki razmišljajo o ocenah in darilih, Maj vsak dan razmišlja, ali bo zmogel preživeti mesec.

Pri Zveza Anita Ogulin in ZPM poudarjajo, da december ni le čas obdarovanja, temveč tudi čas, ko so stiske najgloblje. Prav zato je ključno, da kot družba znamo pogledati onkraj bleščave, prepoznati nevidne boje in ponuditi podporo brez sodb in z odprtim srcem.

Za številne družine je lahko že majhna pomoč razlika med obupom in upanjem.

Pošljite SMS ANITA5 ali ANITA10 na 1919 in pomagajte, da bodo tudi ti otroci in družine deležni decembrske čarobnosti. Prispevajo lahko uporabniki A1, Telekoma Slovenije, T-2 in Telemacha. Več informacij o akciji lahko preberete na spletni strani www.zveza-anitaogulin.si/december.