V letu in pol dvakrat postala mama, zdaj se po šestih letih vrača na glasbeno sceno

Življenje se včasih spremeni hitreje, kot si lahko predstavljamo. V samo letu in pol je pevka Ksenija Šašek dvakrat postala mama in v njen svet sta vstopila sinova Mateo in Noel. Z njima so prišle neizmerna ljubezen, nepozabni trenutki, pa tudi povsem nove skrbi, odgovornosti in vsakodnevni izzivi. Glasba, ki je bila nekoč pomemben del njenega življenja, je za nekaj časa počakala. 

A sanje niso izginile, le nekoliko so se umaknile družinskemu vsakdanu. Zdaj je Ksenija pripravljena znova odpreti vrata svoji ustvarjalnosti. Po šestih letih se vrača z novo avtorsko skladbo, pri kateri ji je ob strani stal tudi partner Uroš Berden. 

Z njo smo se pogovarjali o tem, kako jo je materinstvo spremenilo, kako danes doživlja partnerski odnos in zakaj je pomembno, da tudi ob vseh družinskih obveznostih ne pozabimo nase in na tisto, kar nas osrečuje.

Zadnje leto in pol je bilo zagotovo eno najlepših, hkrati pa tudi najbolj intenzivnih obdobij v mojem življenju. V zelo kratkem času sva z Urošem postala starša dvema čudovitima fantkoma, kar je najino življenje precej spremenilo. Pri prvem otroku je bilo vse novo, veliko je bilo vprašanj, negotovosti in učenja. Pri Mateu sem bila že precej bolj sproščena, saj sem določene stvari poznala in sem bolj zaupala sebi. Je pa prihod drugega otroka prinesel nove izzive, predvsem pri usklajevanju potreb obeh. Čeprav sta še zelo majhna, ima vsak svoj značaj in vsak na svoj način poskrbi, da nama ni nikoli dolgčas. (Smeh)

Materinstvo me je naučilo predvsem potrpežljivosti, prilagajanja in tega, da ne more biti vedno vse pod nadzorom. (Smeh) Včasih si lahko načrtoval dan skoraj do minute, danes pa sta tukaj dva majhna fantka, ki imata pogosto povsem drugačne načrte. 

Najbolj se je spremenil moj pogled na življenje in na to, kaj je zares pomembno. Stvari, zaradi katerih sem se nekoč obremenjevala, se mi danes zdijo precej manj pomembne. Veliko bolj cenim majhne, vsakodnevne trenutke, predvsem pa sem spoznala, koliko ljubezni lahko človek nosi v sebi.

Iskreno povedano, ne. Zavedam se, da je poleg materinstva pomembno, da si vzamem čas tudi zase, za partnerja in za stvari, ki me veselijo. Poleg tega vem, da sta otroka vedno v varnih in ljubečih rokah, tudi kadar mene ni ob njiju. Vedno so mi govorili, da če sta starša srečna in počneta stvari, ki ju veselijo, bodo otroci odraščali ob tej sreči in jo tudi sami občutili. In s tem se zelo strinjam. Želim si, da bi najina otroka odraščala ob starših, ki ne živita samo za obveznosti, ampak znata tudi uživati v življenju in slediti svojim željam.

Pri nama pravzaprav ni neke stroge delitve obveznosti. Nimava določeno, da je nekaj samo moje ali samo njegovo delo. Oba počneva vse in si pomagava pri gospodinjskih opravilih, skrbi za otroka in vseh drugih vsakodnevnih obveznostih.

Seveda je veliko odvisno tudi od tega, kdo ima v določenem trenutku več časa, ampak pomembno nama je, da delujeva kot ekipa. Mislim, da je ravno to pri dveh tako majhnih otrocih še posebej pomembno.

Pravzaprav je bil Uroš glavni pobudnik vsega skupaj. (smeh) Sama sem že pred časom rekla, da svojih avtorskih pesmi verjetno ne bom več snemala in da se bom raje posvetila nastopanju, predvsem na poročnih obredih. Ampak on je imel drugačne načrte.

Predlagal je, da bi ustvarila nekaj posebnega prav za poroke, in tako se je rodila ideja o pesmi za prihod neveste do ženina. Uroš je napisal besedilo in melodijo, nato pa smo skupaj z Denisom Pozdercem in ostalimi glasbeniki ustvarili končno podobo skladbe. Od prve ideje do končnega izdelka je minilo približno pol leta. Še posebej lepo mi je, da je prav moj partner avtor pesmi, s katero se po toliko letih vračam z novo avtorsko glasbo.

Pri Urošu najbolj cenim to, da se lahko vedno zanesem nanj in da me podpira pri mojih željah in ciljih. Je zelo ustvarjalen, vztrajen in kadar si nekaj zada, bo naredil vse, da to tudi uresniči.

Kot oče pa me pravzaprav ni presenetil, saj sem že od nekdaj vedela, da bo najboljši ati, kar ga najina otroka lahko imata. Z njima počne vse, ju uči, spodbuja pri razvoju in jima daje vso ljubezen, ki jo premore. Nekaj najlepšega mi je opazovati vse tri skupaj, ko se igrajo, zabavajo in smejijo. To so trenutki, ki mi res ogromno pomenijo.

Iskreno povedano, vrnitve nisem posebej načrtovala. Glasba je ves čas ostajala del mojega življenja, vendar sem se zadnja leta bolj posvečala družini in nastopom na poročnih obredih. Ko se je pojavila ideja o novi pesmi, se mi je zdela zanimiva predvsem zato, ker je bila povezana z nečim, kar že več let rada počnem. Ko je skladba začela dobivati svojo končno podobo, sem ponovno začutila tisto veselje do ustvarjanja avtorske glasbe. Tako se je vse skupaj zgodilo precej spontano in morda ravno zato ob pravem času.

Ljubezen do glasbe je ostala enaka, zagotovo pa so se spremenile moje prioritete. Danes moram nekoliko bolj razmišljati o tem, kako bom nastope in druge glasbene obveznosti uskladila z družino. Ne želim si nastopati za vsako ceno ali biti ves čas nekje na poti. Pomembno mi je, da počnem tisto, kar me veseli, in imam ob tem dovolj časa tudi za družino. 

Prav zato mi je petje na poročnih obredih tako blizu. Ti nastopi so nekaj posebnega, polni čustev, obenem pa mi omogočajo, da glasbo lepo vključim v svoje življenje. V prihodnosti si želim predvsem lepih nastopov in seveda še kakšne avtorske pesmi.

Predvsem si želim, da bi poslušalci začutili ljubezen in iskrenost, s katerima je pesem nastajala. Čeprav je bila prvotna ideja ustvariti pesem za prihod neveste do ženina, si želim, da bi jo ljudje doživljali veliko širše.

Ljubezen namreč ni vezana samo na poročni dan. Je nekaj, kar nas spremlja skozi življenje, v vseh tistih majhnih in velikih trenutkih, ki jih delimo z ljudmi, ki jih imamo radi. Zato si želim, da bi si pesem vsak lahko zavrtel kadarkoli, ne glede na to, ali praznuje poseben dogodek, obuja lepe spomine ali pa preprosto želi prisluhniti ljubezenski pesmi.

Zame ima skladba še posebno osebno vrednost, saj jo je napisal moj partner Uroš. Najlepše pa bi bilo, če bi si jo poslušalci vzeli za svojo in v njej našli delček lastne ljubezenske zgodbe.