Alenka Kesar ob hčerkinem uspehu: "Vsa družina je pokala od ponosa"

Nekateri dnevi ostanejo v spominu za vedno. Ne le zaradi dosežkov, ki jih praznujemo, temveč tudi zaradi vsega, kar se skriva za njimi: neprespanih noči, vztrajnosti, majhnih korakov, otroških sanj in neštetih trenutkov, ko starši tiho držijo pesti za svoje otroke. Za Alenko Kesar je bil dan, ko je njena hčerka Neli z odliko zaključila magistrski študij, prav takšen. "Bil je visok dan," ga je opisala, ko se je spominjala sončnega poznopoletnega dne, zbrane družine, šopkov rož in neizmernega ponosa.

Ob pogledu na hčerko, ki je samozavestno stala pred komisijo, so se ji pred očmi zavrteli spomini na zvedavo, igrivo deklico, ki je oboževala knjige in je, kot se danes z nasmehom spominja mama, nekoč želela postati kar Indiana Jones. Njena pot do naziva magistrice profesorice angleščine in zgodovine se je odvijala naravno, ob podpori družine in z veliko odgovornosti. Posebno simboliko ima dosežek tudi za Alenkinega očeta, ki je vse svoje poklicno življenje posvetil šolstvu.

V iskrenem pogovoru je Alenka Kesar spregovorila o materinskem ponosu, spominih, ki se ob pomembnih mejnikih vrnejo z vso močjo in željah, ki jih starši polagamo v prihodnost svojih otrok. Njeno sporočilo hčerki je preprosto, a močno: "Ničesar se ne boj. Pogumno stopaj naprej in izpolnjuj svoje želje."

V zapisu na družbenih omrežjih ste napisali: "Kakšen ponos me preveva! Čustva se prerivajo, besede kar ne presahnejo." Kaj ste občutili, ko ste opazovali hčerko na dan, ko je postala magistrica?

Prijateljicam sem ta dogodek opisala z besedami: "Bil je visok dan." Nebo je bilo modro, brez oblačka, bil je poznopoletni sončni dan, zbrana je bila vsa družina, v središču pa Neli, ki je tisti dan še posebej žarela. Vsa leta študija so se strnila v tistem trenutku, vsa energija, trud, čas ... vse je bilo poplačano. Z velikimi nasmehi smo pospremili ta njen visoki dan, z dobrim kosilom, klepetom in šopki rož. Vsa družina je pokala od ponosna.

Neli je bila vedno zelo odgovorna do šolskih obveznosti, tako da je praktično samo poročala o tem, kaj se ji dogaja v šoli. Tudi študij je jemala resno, takšna pač je Neli. Odgovorna in trdno na tleh.

Z užitkom sem spremljala njen študij, ji držala pesti pri izpitih in z zanimanjem spremljala nastajanje magistrske naloge, ki je bila res zanimiva, saj se je odločila proučiti ameriško mafijo skozi tri literarna dela. Na zagovoru smo z navdušenjem spremljali njene ugotovitve. Videti svojo hčer, vso odraslo in samozavestno, pred katedrom in komisijo, je spomin, ki ga bom nosila s seboj za vedno. Z največjim nasmehom na obrazu.

Oh, seveda. Skozi celoten zaključni del študija so se mi v mislih prerivali spomini, kot bi listala po fotoalbumu. Spomini na Neli, ki je bila vedno zvedava, igriva, polna energije, in na njeno ljubezen do knjig. S svojim branjem nas vsak dan opominja, kako dragoceno je imeti knjižni svet, v katerega lahko vstopiš kadar koli.

Hvaležna sem za vse večere, ko sva ji z njenim očijem brala, pa tudi za ure in ure, ko je sestavljala sestavljanke in lego kocke ter obenem poslušala zvočne pravljice.

Se mi pa zdi, da je bila njena študijska pot tako naravna, vse se je zgodilo umirjeno in brez pretresov. Kot da je samo sledila svoji želji.

Ubistvu sem se celo njeno otroštvo poskušala sprijazniti z dejstvom, da bo Indiana Jones. J Želja po poučevanju je prišla naravno, skozi njena leta na fakulteti.

Posebej ponosen nanjo pa je njen dedek, moj oče, ki je vse svoje poklicno življenje posvetil šolstvu. Dolga leta je bil profesor, ravnatelj, pozneje tudi predstojnik Zavoda za šolstvo v Novem mestu. To, da je njegova vnukinja stopila po njegovi poklicni poti, mu ogromno pomeni. In lepo je opazovati ta njegov ponos. Zdaj imata z vnukinjo še eno skupno temo, o kateri se lahko pogovarjata, in že zdaj ji daje dragocene nasvete iz svojih bogatih pedagoških izkušenj.

Želim si, da bi v teh zahtevnih časih za učiteljski poklic našla zadovoljstvo pri svojem delu.

Ničesar se ne boj, bi ji rekla. Pogumno stopaj naprej in izpolnjuj svoje želje. Eno za drugo. Nobene ne izpusti. Samo to življenje imaš in samo enkrat boš šla skozenj, zato se vedno odloči zase.

Najlepše pri vsem pa je, da imaš doma neomajno podporo. Karkoli se bo zgodilo, te bomo ujeli. Za vedno.