Doris Einfalt, mlada slovenska umetnica, ki se navdušuje nad slikanjem in ustvarjanjem za otroke, nam je med drugim zaupala, kakšni so bili njeni začetki, kako poteka njen ustvarjalni proces in katere izmed slovenskih ilustratork otroških slikanic so ji najbolj pri srcu. Imela je že kar nekaj razstav svojih del, ilustrirala je več otroških slikanic, svoje umetnine in proces ustvarjanja pa zelo rada deli na osebnih profilih na družbenih omrežjih Instagram in Facebook.
Kdaj ste se zavedeli svoje nadarjenosti za risanje? Ste se nad risanjem navduševali že kot deklica ali je zanimanje za umetnost prišlo v zrelejših letih?
Umetnost me spremlja že od samega začetka. Kot deklica sem veliko risala, skozi leta pa so moja dela postajala vse boljša. Vedno sem nekako razumela, kako bi moralo nekaj biti videti, z leti pa sem se tudi naučila, kako to prenesti na papir.
Prvo zavedanje, da imam smisel za risanje, je prišlo v osnovni šoli, ob sodelovanju na likovnih natečajih, resneje pa sem vse skupaj vzela pred približno desetimi leti – takrat so tudi začele nastajati prve stenske poslikave.

Kakšni so bili vaši začetki, kaj ste najraje risali? Se je to skozi čas kaj spremenilo ali motivi ostajajo podobni? Vas za delo navdahnejo domišljijske podobe v glavi ali utrinki iz resničnega sveta?
Ko sem bila mlajša, sem rada risala portrete, čisto domišljijske, in sanjarila, da bom lahko nekoč narisala realistično podobo nekoga. Tudi zdaj rišem portrete, vendar sem veliko bolj usmerjena v delo za otroke – ilustracije in stenske poslikave. Pri otrocih pa sta potrebni ravno domišljija in nekakšna zgodba, ki vse poveže v celoto.
Katere tehnike uporabljate, katere so vam najljubše in zakaj?
Največ delam z akrili in akvareli, pa tudi digitalno. Vsaka od teh tehnik je po svoje zanimiva. Akrili so najprimernejši za stenske poslikave – ko se barve posušijo, so zelo obstojne in se ne razmažejo. Akvarelna tehnika je pa za mojo dušo, saj obstaja veliko akvarelnih tehnik nanašanja barv, kar slikanje naredi zanimivo in neponovljivo. Digitalno rišem na tablici. V današnjem času je digitalna umetnost že kar nuja, je pa tudi zelo zabavna. Če se kje zmotiš, z lahkoto popraviš, niti ne potrebuješ nobenega materiala, rišeš lahko, kjer koli želiš, pa še umažeš se ne.
Delam pa seveda tudi s pastelnimi kredami in svinčnikom, želim si poskusiti tudi oljne barve.

Kako je videti vaš ustvarjalni proces? Se zaprete na samo in se poglobite v ustvarjanje ali ideje prihajajo same od sebe, kjer koli že ste?
Ideje pridejo, ko se osredotočim na kakšen projekt, poslikavo. Najraje sem seveda na samem, v miru, z glasbo, me pa tudi ne moti preveč, če imam “gledalce”, ko slikam na steno, kar se sicer kar pogosto dogaja.
Ustvarjate predvsem podobe za otroke in slikate po stenah otroških sob. Zakaj vam je tako blizu ustvarjanje za otroke?
To bo zaradi veselja, iskrenega navdušenja, ki ga vidiš na obrazih otrok (pa tudi staršev), ko se sobica spremeni v njihov pravljični svet.

Se vam zdi, da so otroci zaradi iskrenosti strogi kritiki? Kako sprejmejo vaše umetnine, kakšni so njihovi odzivi?
Ne bi rekla, da so strogi, so pa iskreni. Do zdaj sem imela same lepe odzive. Otroci so najraje z mano, navdušeno opazujejo, se čudijo procesu in temu, zakaj tako »dolgo traja«, da kaj narišem, ampak na koncu so presrečni in zadovoljni. Tudi kasneje dobim kakšne res posrečene fotografije in videe otrok, kako opazujejo poslikave ali pa jih celo po nekaj letih še vedno ne želijo prebarvati, ker jim toliko pomenijo – to pa je najlepši občutek.
Katere barve se vam zdijo najprimernejše za poslikavo otroških sobic?
Najlepše se mi zdijo poslikave v pastelnih tonih, saj dajo mehak, nežen pridih. Zelo lepe pa so tudi kombinacije z zlato, srebrno in bakreno barvo.

Kaj pa motivi?
Motivi v otroških sobah se razlikujejo, kot se razlikujemo ljudje med seboj. Največkrat se odločijo za nevtralne motive, ki bodo lahko še dolgo krasili stene, vedno manj pa je poslikav risanih junakov in živih barv. Trenutno zelo popularna in meni zelo pri srcu je poslikava velikih rož, na primer potonik. Ta poslikava je primerna za vsak prostor – hodnike, spalnice, videla sem jo že v kopalnici in je čudovita, seveda pa tudi za otroške sobe.
Katera pa je vaša najljubša slovenska ilustratorka otroških slikanic in zakaj?
Od slovenskih ilustratork spremljam Hano Stupica, všeč so mi njene ilustracije, saj so zelo detajlne, vidi se, koliko dela, domišljije in truda je vložila vanje. Všeč so mi seveda tudi dela njene mame Marije Lucije Stupice, Dore Komatar, Žive Viviane Dorie, Jelke Reichman in še mnogih drugih naših umetnic.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV